Tomšetove panjske končnice

Če pobrskamo po imenu panjska končnica dobimo razlago, da je poslikana deščica, ki zapira čebelji panj kranjič. Najprej se je takšna umetnost razvila na Gorenjskem in Koroškem, nato pa tudi na celotno slovensko ozemlje. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, motivika je bila nabožna, kasneje se pojavijo prizori iz kmečkega vsakdanjega življenja, pa tudi različne zgodovinske uprizoritve.

V današnjem času imajo panjske končnice le simboličen pomen, predstavljajo pa etnografsko zakladnico Slovenije. Obnove panjskih končnic se je lotil tudi čebelar Čebelarskega društva Krška vas Franc Tomše iz Dvorc, ki ima 55 panjev.

Obnavljal jih je pozimi, pri poslikavi pa mu je pomagal slikar Rajko Baškovič, ki je uresničil vse Tomšetove želje in ideje. Ob klasičnih motivih se najdejo še lokalni motivi kot so brežiški vodovodni stolp, cerkev Sv. Vida , sotočje Save in Krke in še nekateri.

Na čebelnjak pa je dal napisati SI SAPIS SIS APIS, kar pomeni Bodi moder kot čebela.

M. K. M. (Foto: A. P.)