Trgatev pri Kerinovih, ki je več kot le obiranje grozdja

Medtem ko so se v jutranjih urah 16. septembra nad Stražo pri Krškem počasi dvigovale zgodnjejesenske meglice in so prvi sončni žarki napovedovali prijeten, topel in suh dan, je nekaj po osmi uri že zaživelo v vinogradu pod tamkajšnjo vinogradniško kletjo Vina Kerin. Trideset obiralk in obiralcev se je podalo med še zadnjih osem vrst trt, kjer so njihove pridne roke potrpežljivo pobirale zrelo grozdje. S tem so pristavili piko na i letošnji trgatvi in sklenili še eno poglavje vinogradniškega leta.

V kleti Vina Kerin je trgatev vsako leto več kot le obiranje grozdja. Je družinski dogodek, v katerega so vključeni poleg družinskih članov tudi prijatelji, delo pa tradicionalno opravijo ročno in ob pesmi. Letos so s trgatvijo frankinje za penino začeli že 21. avgusta, celotna trgatev v vseh vinogradih pa je trajala skupno 12 delovnih dni. Sedem dni so trgali samo frankinjo, ki pri Kerinovih ostaja paradni konj, ob njej pa so vinogradniške površine že pred leti zasadili tudi z novimi sortami, med njimi z merlo shorusom, eno od tako imenovanih PI-WI sort (v originalu pilzwiderstandsfahigen sorten, op. p.), ki so bile vzgojene s križanjem z namenom večje odpornosti proti boleznim. Prav to sorto so obiralci 16. septembra pobrali kot zadnji pridelek.

»Nekatere od novodobnih sort so tako odporne, da jih skoraj ni treba škropiti, nekatere pa le malenkost. Mi imamo z njimi zasajeno tretjino vinogradov. Skupaj imamo 35.000 trt, od tega dobrih 10.000 trt teh tako imenovanih tolerantnih sort. Imamo še broner, muscaris, suvenir gris in druge. To so odlične sorte in prepričan sem, da predstavljajo eno od vej vinarstva prihodnosti, če želimo ohraniti našo zemljo,« pripoveduje gospodar, vinar Lojze Kerin. Kot pojasnjuje, imajo te sorte še majhen delež, od dva do pet odstotkov, ameriških genov, s katerimi je bila trta križana nekaj rodov nazaj. Prav ti ji dajejo večjo odpornost proti boleznim, denimo peronospori, oidiju in drugim boleznim, ki napadajo trte.

Iz trgatve zadnjih vrst bo nastal Keros

Tolerantne sorte so namenjene tudi pridelavi vrhunskih, klasičnih vin, med njimi pa je Kerinu osebno najljubši prav merlo shorus. Na preizkušanjih in sejmih ekoloških vin ga je, kot pravi, ta sorta v celoti prepričala in navdušila, saj ima izredno visok sladkor in dobre kisline. Iz letošnjega obranega grozdja bodo pridelali Keros, likersko vino oziroma porto, kot mu pravijo pogovorno. Vendar to vino ne bo pridelano po klasičnem postopku, saj bo zorelo v lesenih sodih najmanj šest let, zato si lahko prva okušanja obetamo šele leta 2032.

»Zdaj je trgatev tako zgodnja, da se pravzaprav že zaključi v začetku septembra,« pripoveduje Kerin. »Zato damo pobrano grozdje najprej za 12 do 24 ur v hladilnico, da se ohladi na pet stopinj Celzija. Potem ga specljamo in damo v kadeh v hladilnico pod inertno atmosfero. Po nekaj dneh v hladilnico po ceveh iz drugih cistern pripeljemo naravni CO₂ in pustimo grozdje zoreti še en teden, da grozdni sok v tem času postane črn kot tinta in bogat. Vse bogate snovi iz kožice, ki je nekoliko trša, preidejo v mošt, vendar zaradi hladu grozdje še ne fermentira.« Nato hlajenje prenehajo in vrata hladilnice odprejo, da se grozdje počasi segreva do približno 15 stopinj Celzija ter dodajo kvasovke, da se začne fermentacija. Sledi prešanje grozdja, pri katerem odstranijo kožice, v mošt pa dodajo vinski destilat, močen 70 odstotkov in zorjen v sodih. S tem alkohol dvignejo na 18 odstotkov, obenem pa alkohol ustavi fermentacijo. »Takšno vino je izredno bogato, z veliko vsebnostjo taninov in drugih snovi, a vendar še neužitno, zelo grobo, pekoče in trpko, ker je premlado. Prav zato potrebuje za zorenje čas, minimalno šest let,« mi kot laiku kar se da nazorno opiše postopek pridelave Kerosa. To butično vino sicer ni novost v njihovi vinogradniški hiši. Pridelujejo ga že od leta 2008, doslej pa so ga pripravljali iz frankinje oziroma iz frankinje z dodatkom merloja, ki ga imajo prav tako posajenega okoli tisoč trt.

Brez inovacij ni preživetja

»Tako kot sicer v kmetijstvu je profesionalno vinogradništvo težak kruh, zato je zelo pomemben podjetniški, inovativen pristop,« pripoveduje Kerin. Zgolj s tradicionalnim vinogradništvom in tradicionalnimi vini, denimo cvičkom ali belo zvrstjo, je po njegovih besedah domala nemogoče preživeti, razen če jih prideluješ v zelo velikih količinah in hkrati dosegaš ustrezno kakovost. Kot najbolj inovativno vino Kerinovih je javnosti doslej najbolj poznana bela frankinja. Z njo so ustvarili uspešno zgodbo in dosegli zelo dobro prodajo, ki jim, kot pravi, omogoča tudi nadaljnji razvoj: »Kljub temu pa nenehno iščem nove pristope. Imam v glavi kar nekaj idej, ki jih razvijamo. Če si drugačen, si zanimiv, sicer se v današnjem svetu potopiš v povprečje. Mi lahko na neki način, čeprav smo manjši med profesionalnimi vinarji, ob angažiranju celotne družine in tudi s pomočjo prijateljev preživimo z vinarstvom, ob tem pa delamo tudi na razvoju.« Pri tem pa vinogradništvo ostaja tesno povezano z naravo, nad katero človek nima popolnega nadzora:  »Dejstvo je, da se nas, žal, če govorim z vidika družbe, izenačuje z drugimi podjetniki, vendar pa je nad nami narava, na katero nimamo vpliva. To seveda narekuje tudi investiranje v zaščito vinogradov.«

Mreže kot zaščita pred nepredvidljivo naravo

V lastnih vinogradih imajo zato nameščene zaščitne mreže. »Če lastnih vinogradniških površin ne bi imeli nadkritih z mrežo, bi nam na naših legah letošnja spomladanska toča oklestila 80 odstotkov pridelka, medtem ko smo imeli v vinogradih na drugih legah, ki jih imamo v najemu in niso prekriti z mrežami, od 50 do 60 odstotkov izpada pridelka,« pove. Narava je letos trti narekovala posebne razmere. Zima je minila z malo padavinami, sledila je topla pomlad, ki je prinesla tudi točo, poletje pa je postreglo z nadpovprečnimi temperaturami. Trta je sicer rastlina sonca, vendar za preživetje potrebuje tudi vodo. Na količino padavin se odzove po svoje: če je vode dovolj, so jagode debele, v nasprotnem primeru ostanejo drobnejše, pri nekaterih vinogradnikih pa so se zaradi pomanjkanja vode vinogradi začeli tudi sušiti. »Pri nas te težave nismo imeli, ker imamo s humusom izredno bogata tla, ki jim namenjamo posebno pozornost. Že zadnjih osem do deset let skrbimo, da so tla čim bolj živa, humusno bogata in prezračena,« pojasnjuje Kerin. Pri tem jim pomaga tudi živina. »Imamo 20 glav živine, za katero skrbi moj oče. Gnoj kompostiramo, ga prelagamo tri leta, da pridobi polno vsebnost mikroorganizmov, in zatem z njim gnojimo naše vinograde. Suša prav zaradi dobre podlage našim trtam ni prišla do živega, kot bi sicer.« Prihodnost Lojze Kerin vidi tudi v kapljičnih sistemih namakanja vinogradov, ki jih po svetu že uporabljajo, vendar meni, da je treba najprej poskrbeti za osnovo: kakovostno in zdravo zemljo. Sicer v kleti Vina Kerin ne stavijo na masovno pridelavo in prodajo, temveč na individualen pristop do strank, ki poznajo odnos in pristop družine Kerin do načina dela ter njihove vrednote. Njihova vina – Modra frankinja, Bela frankinja, Penina Maria, Sivi pinot, Eros, Klara, Fantazija in Keros – prodajajo izključno restavracijam, gostilnam, vinotekam, vinotočem in posameznim manjšim butičnim trgovinam.

Ko so prijatelji Kerinovih v slabih štirih urah pobrali še zadnje grozdje v vinogradu, je bil čas za likof. Najprej je sledilo temeljito čiščenje vsega orodja ter manjših in večjih zabojnikov za grozdje. Vse so očistili z vročo vodo in detergentom, nato osušili in zaščitili s folijo, nakar so si za bogato obloženo mizo ob dobri vinski kapljici in glasbi oddahnili po še enem uspešno končanem vinogradniškem opravilu. Toda za Kerinove se delo s tem šele zares začne – v prihodnjih mesecih in letih bo treba za pridelavo vrhunskih vin poskrbeti za vsak sod, vsako steklenico in vsako idejo, ki se je rodila med trtami.

B. M.

#povezujemoposavje