Tudi letos številni na rokovo (in 'telerflajš') v Brežice

16. avgusta goduje sveti Rok, priprošnjik zoper nalezljive bolezni, kugo in težave z nogami. Na ta dan v njemu posvečeno brežiško cerkev vsako leto prihajajo romarji od blizu in daleč – in tako je bilo tudi letos.

Rokovo v Brežicah 2026 se je začelo že na predvečer svetnikovega godovnega dne, ko so pri slovesni maši tudi blagoslovili zdravilne rože in imeli procesijo s petimi frančiškanskimi litanijami Matere Božje. Prav na rokovo je osrednje slovesno bogoslužje potekalo ob deseti uri, vodil ga je lazarist Jože Planinšek, ki deluje pri Sv. Jožefu v Celju, ob somaševanju brežiškega župnika Ivana Šumljaka, duhovnega pomočnika Milana Kšele ter izseljeniškega duhovnika na Švedskem in brežiškega rojaka Zvoneta Podvinskega. Tako Planinšek kot Šumljak sta poudarila, da je bil sv. Rok romar in spokornik, ki je na svojih poteh doživel marsikaj, predvsem pa je pomagal kužnim bolnikom. Največkrat je upodobljen v romarskih oblačilih in s palico, z eno roko kaže na rano (kužno bulo) na nogi, ob njem pa stoji pes, ki v gobcu drži kruh, ker naj bi mu po izročilu med boleznijo v gozdu prinašal kruh in mu lizal rane. Omenjeno je tudi bilo, da je sv. Roku v Sloveniji posvečenih 34 cerkva, ena pomembnejših in z bogato tradicijo je ravno v Brežicah. Pri mašah je prepeval cerkveni pevski zbor brežiške župnije pod vodstvom organistke Jelke Žnideršič.
 
Po maši so se zbrani zadržali še pri cerkvi, kjer je brežiško Društvo 1824 poskrbelo za pogostitev s t. i. telerflajšem (govejo juho z mesom), na nekaj stojnicah pa so se predstavili tudi lokalni ponudniki. Kot lahko razberemo iz zapisov na panojih etnologinje dr. Ivanke Počkar, je bilo rokovo v preteklosti namreč praznik rokodelcev in obrtnikov, romarjem pa so ponujali velike količine praznične goveje juhe, ki so jo po takratni navadi stregli z govedino in brez zakuhe. Sejem in tradicija 'telerflajša' sta ob prazniku sv. Roka v Brežicah znova zaživela leta 2014.
 
R. R.

#povezujemoposavje