Časopis za pokrajino Posavje
21.09.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Tudi na Ljudski hodimo ...

Objavljeno: Četrtek, 23.04.2020    Rubrika: PANORAMA Bralci pišejo
LU Krško-Pohodi in ekskurzije

Člani krožka na pohodu

Med številnimi krožki, ki jih Ljudska univerza Krško nudi osebam v tretjem življenjskem obdobju, je tudi krožek z imenom Pohodi in ekskurzije. Udeleženci v tem krožku prihajamo iz krške, sevniške in brežiške občine in vsako leto nas je več, v študijskem letu 2019/20 na koncu že 25. Ženske smo v večini, družimo pa se še s tremi moškimi.

Udeleženci tega krožka smo odgovorni ljubitelji narave, ki se zavedamo mnogoterih dobrobiti hoje v naravi. Držimo se antičnega pregovora 'zdrav duh v zdravem telesu'. S hojo si krepimo telesno zdravje: naše sklepe, mišice, srčno-žilni sistem, pljuča, imunski sistem, gibljivost  v starejših letih. Hoja pozitivno vpliva tudi na naše umsko in duševno zdravje.  Z druženjem se spoznavamo z novimi ljudmi, imamo različne pogovore, slišimo različna razmišljanja, ki nam lahko kdaj pomagajo razrešiti kakšno osebno težavo. Marsikaj novega izvemo in se naučimo. Veliko se šalimo in smejimo. V krožku Pohodi in ekskurzije spoznavamo nove kraje, ki največkrat niso tako oddaljeni, pa jih žal ne poznamo ali pa obudimo spomin na že videne.

V začetku oktobra se zberemo, izrazimo svoje želje in predloge, naša mentorica Urška, izkušena pohodnica in planinka, sestavi načrt pohodov in vsak drugi petek se podamo na pot. Po navadi se zberemo ob krški tržnici ob 9. uri. Če je naš cilj nekje blizu, gremo ves čas peš, za bolj oddaljene cilje se do določene izhodiščne točke peljemo z nekaj avti in potem krenemo na pot. Običajno so te poti dolge okrog 10 km. Naša mentorica Urška preveri stanje vsake poti  par dni pred dogovorjenim datumom, da ne bi naleteli na kakšno oviro, za kar smo ji zelo hvaležni. Naš prvi pohod v študijskem letu 2019/20 je bil oktobra 2019 na Zdole, naslednji naš cilj je bil malo bolj oddaljen, in sicer Kum. Potem smo se podali v novembru 2019 še po sromeljskih hribih. Milkina potička pa je bila lep zaključek našega potepanja. Naslednjič smo se namenili na Veliki Trn. Naš peti pohod je bil na miklavževo na Bohor. Leto 2019 smo zaključili s pohodom na Armes pri Senovem. Z voščili in objemi smo se razšli. Prvi pohod v novem letu je bil že 3. januarja. Bil je lep, hladen zimski dan in pohodniki smo se namenili na Sremič. Kljub zelo meglenemu in neprijaznemu dnevu smo se 17. januarja podali na malo krajšo pot od krške hidroelektrarne do Rožnega. Zadnji dan v januarju smo se odpravili na podsredški grad. Ob poti je več zelo domiselnih informativnih tabel s podatki o tamkaj rastočih drevesih in drugih rastlinah, živalih. Navdušeni nad urejenostjo poti, dobro razpoloženi po kratkem postanku za prigrizek, smo prispeli do gradu in potem naprej po makadamski cesti nazaj v dolino. Za prvi februarski pohod nam je dala zamisel naša sopotnica Nada, ki prihaja iz sevniškega konca. Z avti smo se pripeljali do hidroelektrarne Blanca, potem pa uro hoje po gozdni poti do Žigrskega Vrha na levem bregu Save. Spet smo se navduševali nad razgledi na vse strani: na vzhodu vas Čanje, na severu Lisca, pa številna manjša naselja s cerkvami in v ozadju vrh Kuma, na jugu reka Sava, cerkev Sv. duha na Velikem Trnu. Prijeten in nezahteven pohod, ki ga je Nada še posladkala z dobrim jabolčnim zavitkom. Enajsti pohod, a tudi nenačrtovano zadnji, smo imeli konec februarja na Bočje nad Podbočjem.

Naši pohodi v krožku Ljudske univerze krško so bili v šolskem letu 2019/20 v nečem drugačni od prejšnjih dveh let. Na predzadnji poti na Bočje nas je presenetila močna eksplozija meteorita, kar se ne zgodi pogosto. Ker letos ni bilo prave zime, ampak podaljšana jesen in prezgodnja pomlad, smo zaradi dobrih vremenskih razmer lahko svoje načrtovane poti vsakič uresničili, za razliko od prejšnjih let, ko smo morali zaradi neugodnih vremenskih razmer kakšen pohod odpovedati in prestaviti. A zadnji poti na Celjsko kočo smo se morali prisilno odpovedati zaradi razglasitve epidemije koronavirusa in posledično omejitve druženja in gibanja. Delovanje narave je pač nepredvidljivo. Kaj nam narava želi povedati? Jo znamo poslušati in jo bomo hoteli slišati tudi potem, ko nas virus ne bo več tako ogrožal? Bomo pripravljeni odločiti se za prepotrebne spremembe našega odnosa do narave in odnosov v družbi? Upajmo!!!

In upajmo, da se bomo jeseni lahko spet družno podali na nove poti ?!

ANA, članica krožka Ljudske univerze Krško
 
« Nazaj na seznam