V Kapelah slovesno obeležili jubilej župnije in blagoslovili obnovljeno župnišče

Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je bilo zelo slovesno v Kapelah, kjer so obeležili 240. obletnico župnije in blagoslovili obnovljeno župnišče.

Začetki župnije Kapele segajo v leto 1786. Ustanovil jo je p. Erdevk, frančiškan iz Marije Gorice, ki leži tik ob meji na hrvaški strani, nasproti Kapel in Dobove. Ker je dolino med kapelskim gričem in Sotlo takrat še pokrivala voda, je bilo prvotno ime župnije »Kapela na jezeru«. Sedanjo župnijsko cerkev so na mestu starejše cerkve zgradili leta 1798, 12. leto po ustanovitvi župnije. Sprva je bil kip na glavnem oltarju Mati Božja, ki drži Jezusa v naročju, šele pozneje je bilo na zid naslikano »Marijino vnebovzetje«. Leta 1884 je bila cerkev povečana, dobila je nov zvonik in bila opremljena z novimi orglami. Leta 1895 jo je močno poškodoval potres in do ponovne obnove, ki je trajala do leta 1906, je bila božja služba v podružnični cerkvi sv. Trojice v Podvinju. Iz tega obdobja je tudi sedanji relief. Zaradi dotrajanosti lesenih delov je bila leta 1968 v kapelski cerkvi ponovno prenovljena notranjost, vendar tako, da so vsi pomembnejši sakralni elementi ostali nespremenjeni. Leta 1994 so bile obnovljene sedanje orgle. Leta 2020 je ta kraj ponovno prizadel potres in spet so morali imeti bogoslužne maše v cerkvi sv. Trojice.
 
V župnišču tudi razstavni prostori, za pevske vaje in ukrajinski družini

Ob obnovah in vzdrževanju farne ter obeh podružničnih cerkva sv. Trojice in sv. Križa je Župnija Kapele s pripravo posnetka stanja in izdelavo projekta (s tesnim sodelovanjem arhitekta Karla Filipčiča) pristopila k temeljiti obnovi župnišča leta 1994. Leta 1995 je opravila temeljito obnovo strehe na župnišču in popravilo strehe na gospodarskem poslopju. Pričetek obnove zunanjosti župnišča (odstranitev zunanjih ometov) sega na dan 3. 8. 1997, ko je kot kaplan v Brežicah nastopil Vlado Leskovar. Potem je sledila obnova pod vodstvom takratnega soupravitelja župnije brežiškega župnika Milana Kšele v obsegu finančnih zmožnosti (z Leskovarjevim nastopom župnika na Bizeljskem je bilo tudi upravljanje Župnije Kapele preneseno k Župniji Bizeljsko). V vmesnem obdobju je tudi Turistično društvo Kapele prispevalo k obnovi z ureditvijo kletnih prostorov v razstavni prostor. Ob tem je v prostorih župnišča približno deset let domovalo tudi Kulturno društvo Kapele s svojim rednimi pevskimi vajami. Vmes so župnijski prostori nudili dom tudi dvema družinama iz Ukrajine. Letos pa so ob 240-letnici nastanka župnije župnišče obnovili. Obnova je vsa leta potekala s prostovoljnim delom, donatorstvom materiala in darovi župljanov.
 
Lani izgubili Leskovarja, ki ga je kot upravitelj župnije nadomestil Bastašić

Kot je še zapisala Milena Vranetič, ki je zbrala vse navedene podatke in je prav tako zaslužna za to, da se je obnova župnišča uspešno zaključila, je kapelska župnija oktobra lani doživela boleč prelom – nepričakovano izgubo župnika Vlada Leskovarja. Leta 2025 je Škofija Celje za eno leto tudi imenovala dekana Roka Metličarja za župnika moderatorja in tričlansko voditeljsko ekipo župnije: Franca Vranetiča – koordinatorja ekipe ter člana Davorina (Darka) Pinteriča in Darka Ferlana. Po Leskovarjevi smrti je bogoslužje opravljal grkokatoliški duhovnik Gorazd Bastašić, ki je bil z avgustom 2026 imenovan za župnijskega upravitelja treh župnij (poleg Kapel še Bizeljskega in Dobove), kar jim omogoča, da ohranijo Župnijo Kapele in redne nedeljske maše.
 
Poteka tudi sanacija kapelske cerkve po potresu leta 2020

V teku je tudi dokončanje popotresne sanacije farne cerkve, kar bodo izpeljali s pomočjo pridobljenih sredstev od blagoslova domov in dela od mašnih nabirk, nekaj bo k temu prispevala tudi Občina Brežice. Izdelali so tudi spodnji del lesenih stopnic za na kor in uredili levi prostor pred vhodom v cerkev za spoved. V tem letu načrtujejo še ureditev odvodnjavanja meteornih voda farne cerkve in robnikov. Močno sušno obdobje je sicer v farni cerkvi povzročilo nove razpoke v oltarnem delu in zakristiji. Izdelali so tudi osnove za zaščito podružnice sv. Trojice kot enote kulturne dediščine, kar jim bo omogočalo pridobiti sofinanciranje obnove iz občinskih proračunskih sredstev in pristopiti k obnovi. V načrtu imajo tudi dokončanje obnove cerkve sv. Križa v Kapelah.
 
Vranetič ves čas poleg pri obnovi župnišča

Blagoslov župnišča je na letošnji veliki šmaren ob taktih Pihalnega orkestra Kapele opravil nekdanji kaplan v Brežicah msgr. dr. Matjaž Roter, ki je trenutno svetovalec na apostolski nunciaturi na Kubi. Prej je v farni cerkvi Marijinega vnebovzetja ob somaševanju še nekaterih drugih duhovnikov, med drugim Bastašića, Kšele in brežiškega župnika Ivana Šumljaka, daroval tudi mašo, med katero so prepevali domači pevci pod taktirko organista Antonia Vogrinca. Ob tem sta na blagoslovu spregovorila še duhovni pomočnik Milan Kšela in Franc Vranetič kot takratni član župnijskega pastoralnega sveta, ključar in župljan, ki je od vsega začetka obnove do danes – to je 32 let – kot član gradbenega odbora za obnovo župnišča vodil vsa ključna dela pri obnovi kot prostovoljec. Njemu gre tako velika zasluga, da se je obnova zaključila in so lahko v tem letu opravili blagoslov.

R. R./vir: Milena Vranetič, foto: Davor Lipej

#povezujemoposavje