V Kapelah že tridesetič ’požegnali’ konje

Dan po božiču, ko Cerkev praznuje god diakona in prvega mučenca sv. Štefana, ki je tudi zavetnik konjev in živine, so se na ’kapelskem placu’ tradicionalno zbrali rejci teh plemenitih živali. Letošnji blagoslov konjev v Kapelah je bil skupno že jubilejni 30.

Ta pomemben jubilej v organizaciji Društva konjerejcev Kapele, ki ima približno 25 članov – približno deset kmetij v Kapelah in okolici se še ukvarja s konjerejo, večje imajo med 15 in 20 konjev –, povezuje spoštovanje do konjev, vere in lokalne skupnosti. Nekoč so konje uporabljali za delo, danes pa jih predvsem v športu, turizmu in prostem času. Dogodek ohranja bogato kulturno dediščino kraja, krepi medgeneracijsko povezanost in potrjuje pomen tradicije, ki jo Kapele že tri desetletja ponosno prenašajo naprej.

V Kapelah kmetje povečini redijo posavske konje, t. i. posavce. Ta tip konja se je izoblikoval na osnovi avtohtonih konj, ki so jih redili v porečju Save, z bolj ali manj nenačrtnim križanjem s konji različnih pasem, predvsem s hladnokrvnimi konji v tipu belgijskega konja, ki so dobrohotni in mirnega temperamenta. Kljub splošni krizi v kmetijstvu in opaznemu upadu konjereje v širšem prostoru se v Kapelah ta dejavnost še vedno ohranja. Prav predanost domačih rejcev, spoštovanje do tradicije in povezanost krajanov omogočajo, da konjereja ostaja živa ter pomemben del lokalne identitete. ’Žegnanje’ konj je zato tudi izraz trajnosti in ponosa skupnosti, ki kljub izzivom ohranja svoje korenine ter prenaša znanje in ljubezen do konj na mlajše rodove.

Konjereja je v zatonu

Navzoče konjenike in ostale udeležence je nagovoril predsednik društva Franc Hotko. Po njegovih besedah se je v devetdesetih letih, ko se je konjereja v Kapelah prebujala, nekaj vaških konjarjev odločilo organizirati blagoslov oz. ’žegen’ konj na vaškem ’placu’. V naslednjih letih se je ustanovilo Društvo konjerejcev Kapele, ki je uspešno nadaljevalo z organizacijo te prireditve. Konjeniki so bili od blizu in daleč, celo iz tujine. »Danes, ko je konjereja v zatonu ter država nima posluha do konjev in njihovih lastnikov, je le še nekaj zavzetih rejcev, ki ohranjajo rejo. Ti so tudi danes očedili in pripeljali svoje konjiče na prejem ’žegna’ na ’kapelski plac’,« je izjavil Hotko ter se ob tej priložnosti za podporo pri organizaciji blagoslova konj v Kapelah zahvalil Občini Brežice, KS Kapele, Pihalnemu orkestru Kapele, vsem dosedanjim in tokratnemu župniku, ki so opravili blagoslov, ter vsem donatorjem, njegova zahvala je šla tudi vsem članom društva in obiskovalcem, ki vsako leto 26. decembra prihajajo v Kapele. Vsem rejcem konj je zaželel še veliko igrivih žrebičkov in zdravih kobil.

Stalni gost blagoslova konj v Kapelah je tudi župan Ivan Molan, ki je zbranim namenil nekaj besed in dejal, da imajo danes konji pomembno vlogo pri ohranjanju narave, saj bi bil v nasprotnem primeru marsikateri del občine in tudi države zaraščen. »V občini podpiramo takšne dogodke, kot je današnji, na splošno pa tudi kmetijstvo in da ohranjate tradicijo konjerejstva, s čimer skrbite tudi za turistično urejenost občine,« je povedal župan ter dodal, da imajo konji tudi pomemben terapevtski učinek na človeka. Navzoče je pozdravil tudi predsednik sveta KS Kapele Ivan Borošak.

Blagoslov konj tudi v čast pokojnemu župniku Vladu Leskovarju

Ob tej priložnosti je blagoslov konjev in njihovih lastnikov opravil grkokatoliški duhovnik Gorazd Bastašić, s čimer se je še posebej poudaril duhovni pomen tega tradicionalnega dogodka. Vsakemu konju je namenil košček blagoslovljenega kruha z blagoslovljeno soljo. Ob tem je omenil, da so ta dan pred blagoslovom v kapelski cerkvi darovali tudi sv. mašo v spomin na preminulega župnika Vlada Leskovarja, tako da je bil ta dogodek tudi njemu v čast, saj je ravno on največkrat blagoslavljal konje v Kapelah.

Dogodek je kot vsako leto doslej obogatil Pihalni orkester Kapele, za vezno besedo pa je poskrbela Mihaela Slovenc.

R. R.

#povezujemoposavje