V notranjost cerkve na Mostecu zremo skozi steklena vrata

Mostec leži na levem bregu Save med Brežicami in Dobovo. Brodarsko turistično društvo Mostec je ohranilo tradicijo brodarstva, ki sega že 125 let v preteklost, saj preko reke vozi še zadnji brod na reki Savi. V vasi pa stoji lepa baročna cerkev, ki je posvečena zaščitnikoma proti kugi, svetima Fabjanu in Sebastjanu. Cerkev je v zahvalo leta 1767 zgradilo nekaj družin iz vasi, ker so preživele kugo. V letošnjem juniju so pri vhodu lično namestili steklena vrata, tako si zainteresirani, ki jih pot zanese v prijeten kotiček v tem delu Posavja, lahko ogledajo notranjost cerkve. Možnost ogleda je tudi v večernih urah, saj so v prostor umestili tudi luči, ki so opremljene s senzorji.

Cerkev sv. Fabijana na Mostecu v očeh umetnostne zgodovinarke Alenke Černelič Krošelj (objava odlomkov iz daljšega zapisa, ki ga je oblikovala ob kulturni prireditvi Mojemu Posavju v cerkvici letošnjega 31. maja)

Cerkev je posvečen prostor, v katerega vstopimo z namenom in nameni. Nekatere pritegne arhitektura, drugi pričakujejo mir, ki omogoča bistre misli in pogovor z božjim, tretji vstopijo iz radovednosti zanimajo jih zgodbe na stenah in obokih...

Tudi kipi v cerkvi s polihromacijo – obarvanjem, skušajo poudariti plemenitost in pomen upodobljencev. K njim dodamo tudi slikarsko opremo cerkve. Osrednji podobi sta podobi sv. Fabijana in sv. Sebastjana – Boštjana, upodobljena sta v glavnem oltarju in na pročelju. Svetnika povezuje god, oba godujeta 20. januarja in približna letnica smrti 250 ter skrb za bolne, sta priprošnjika zoper kužne in nenadne nalezljive bolezni, še posebej sv. Sebastjan – Boštjan, ki so ga zadele puščice, kot lahko z nenadno boleznijo zadenejo tudi nas.

Fabijan, upodobljen v papeškem oblačilu in s papeško palico je bil papež v letih 236 do 250, takrat so v Rimu kristjani živeli v miru, vse do prelomnega leta 249, ko je bil obsojen na smrt tudi Fabijan.

Življenje sv. Sebastjana, danes bolj uporabljamo ime Boštjan, nam je znano le iz legende, ki govori o rimskemu vojaku, ki je bil kristjan. Ob odkritju so ga obstreljevali s puščicami v telo, da bi umrl počasne smrti. Rešila ga je pobožna vdova Irena. Vendar pa se je po okrevanju Sebastjan vrnil pred cesarja, ga obtožil trpinčenja kristjanov, ta pa ga je dal pobiti s koli. Sv. Sebastijana (Boštjana) upodabljajo privezanega na drevo ali na steber s puščicami v telesu.

Osrednji del bogate in dobro ohranjene okrasitve oboka so prizori iz Marijinega življenja; Oznanjenje in Marijino vnebovzetje pred prezbiterijem in Rojstvo Jezusa ter Lurška Mati božja pri vhodu v cerkev.

M. K.