Časopis za pokrajino Posavje
20.11.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Vardjanovi priznanji za urejen vrt in inovativno lokalno ponudbo

Objavljeno: Petek, 20.11.2026    Rubrika: PANORAMA Redakcija
vardjanov vecer - OTZ Krsko (52)

Prejemnica Vardjanovega priznanja za najlepši vrt s podžupanjo Mojco Kranjec Križan in predsednikom OTZ Antonom Petrovičem, zadaj hčerka Tatjana Lapuh

V Dvorani v parku je v sredo pozno popoldne Občinska turistična zveza Krško (OTZ) pripravila javno predstavitev primerov lepo urejenih zasebnih vrtov in zasaditev na javnih površinah na območju mestne občine Krško. Sledila je podelitev Vardjanovih priznanj OTZ za leto 2026 za najlepše urejen vrt in inovativno lokalno ponudbo. Priznanji sta prejeli Frančiška Lapuh iz Leskovca pri Krškem in Kmetija Klobasa iz Malega Podloga. 

vardjanov vecer - OTZ Krsko (39)

Nensi Zakšek (levo) je Vardjanovo priznanje za inovativno lokalno ponudbo prevzela v imenu Kmetije Klobasa

Kot je uvodoma dejala povezovalka hortikulturne prireditve Ivanka Černelič Jurečič, morda resda nimamo v naši deželi bogate tradicije oblikovanja vrtov, primerljive z zelenim razkošjem angleških dvorov in parkov, za katere so skrbeli služinčad, poklicni vrtnarji in hortikulturni strokovnjaki. Pa vendar bi pri nas le stežka našli še tako skromno hišo, »ob kateri ne bi bilo majhnega 'garteljca' ali pa vsaj cvetja v odsluženih posodah, saj je naša tradicija vezana na človekov odnos do zemlje, doma in koščka lepote, ki ni vezana na razkošje. Bila je le del vsakdanjega življenja.«

Vardjanova zapuščina še živi

vardjanov vecer - OTZ Krsko (13)

Petra Ereš Malus je spregovorila o pomenu živih mej v urbanem okolju

S Krškim je bil tesno povezan tudi France Vardjan (1900–1994), slovenski hortikulturnik, ki je s svojim strokovnim delom pomembno zaznamoval razvoj vrtnarstva na Slovenskem. Čeprav se je rodil v Kočevju, je pretežni del svoje življenjske poti preživel v Krškem. Leta 1939 se je naselil v Leskovcu pri Krškem, kjer si je ustvaril družino in ostal vse do smrti leta 1994, čeprav ga je strokovno in pedagoško delo vodilo tudi v številne druge slovenske kraje. Med letoma 1938 in 1942 je na območju Krškega in Brežic deloval kot kmetijski referent, v šestdesetih letih pa tudi kot svetovalec in tehnolog za pridelavo cvetja in zimske zelenjave v rastlinjakih vrtnarije Čatež. Svoje bogato znanje s področja vrtnarstva, oblikovanja vrtov in krajine je pridobival tudi v tujini, pozneje pa ga kot učitelj, profesor, predavatelj in strokovni avtor prenašal na številne generacije. Napisal je več strokovnih knjig in učbenikov ter pomembno prispeval k uveljavljanju vrtnarske stroke pri nas. Njegovo ime danes nosijo tudi Vardjanova priznanja, ki jih od leta 2018 podeljuje OTZ Krško. Z njimi ohranja spomin na rojaka ter spodbuja urejanje vrtov in poslovnih okolij, skrb za javne površine ter razvoj inovativne lokalne ponudbe.

Vrt, ki se razcveta skozi vse leto; domača ponudba, dostopna vse dni v letu

vardjanov vecer - OTZ Krsko (24)

Čebelar in predsednik Čebelarske zveze Krško Anton Urek

Vardjanovi priznanji za leto 2026 sta Frančiški Lapuh iz Leskovca pri Krškem in Kmetiji Klobasa iz Malega Podloga podelila predsednik OTZ Anton Petrovič in podžupanja Mestne občine Krško Mojca Kranjec Križan. Kot duhovito pravi Frančiška Lapuh, ji za življenjski moto služi japonski pregovor, ki pravi: »Če želiš biti srečen en dan, se najej svinjine. Če želiš biti srečen eno leto, se poroči. Če želiš biti srečen vse življenje, si zasadi vrt!« Prav takšen vrt, vreden vsega občudovanja, si je uredila v bližini leskovške cerkve sv. Ane, na območju med svojo rojstno hišo in domom, ki sta ga zgradila z možem. Vrtnarjenju se je intenzivneje posvetila po upokojitvi, ko je začela intuitivno oblikovati zasaditve z večjimi drevesi v ozadju in pokrovnimi rastlinami v ospredju. Tako je oblikovala sklope rastlinja, ki se postopoma razcvetajo skozi vse letne čase. Med njimi najdemo hrušice, sivke, hortenzije, javorje, breze in druge rastline. Navdih črpa tudi iz literature in dokumentarnih oddaj, veliko znanja pa je pridobila tudi ob osebnih ogledih številnih angleških vrtov ter arboretumov in vrtnarij po Sloveniji. Kmetija Klobasa s 30-letno tradicijo, katere nosilec je Žiga Klobasa, si je priznanje, prevzela ga je Nensi Zakšek, prislužila z inovativno ponudbo v prijetno urejeni manjši lokalni prodajalni. Ta je v Malem Podlogu zainteresiranim kupcem dostopna vse dni v letu, 24 ur na dan. Prodaja sezonskih pridelkov, med katerimi so daleč naokoli najbolj poznane in iskane njihove sladke, sočne jagode, ki so upodobljene tudi v maskoti kmetije, poteka brez fizične prisotnosti prodajalca. Temelji na zaupanju v kupca, ki za nakup plača toliko, kolikor znaša cena izbranega pridelka. K prepričljivosti ponudbe prispevajo tudi sodoben način prodaje, lepo urejena prodajalna in okolica kmetije. To je prepričalo tudi članice komisije, ki so si ogledale vrtove na območju mestne občine Krško: Sašo de Gleria, Andrejo Petrič in Majo Šušteršič, idejno pobudnico hortikulturnega ocenjevanja in podeljevanja priznanj OTZ.

Tudi žive meje in čebele so pomembne

vardjanov vecer - OTZ Krsko (7)

Tit Knez Majcen in Dejan Zorenč med glasbenim nastopom

Spremljevalni program ob podelitvi Vardjanovih priznanj je obsegal glasbeni in izobraževalni del. Z instrumentalnim nastopom v duetu sta obiskovalce prireditve, ki so zapolnili krško dvorano, navdušila kitarist Dejan Zorenč in saksofonist Tit Knez Majcen. Poučno noto sta dodala krajinska arhitektka Petra Ereš Malus, sicer vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja na Mestni občini Krško, ter Anton Urek, predsednik Čebelarske zveze Krško. Ereš Malus je spregovorila o pomenu živih mej z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, povezovanja zelenih površin in ekoloških koridorjev, opraševanja in naravnega uravnavanja škodljivcev, zadrževanja ogljika, izboljševanja kakovosti tal, uravnavanja vode in mikroklime ter ohranjanja krajinske identitete. Urek pa je predstavil pomen medonosne avtohtone kranjske čebele, poznane tudi pod imenoma kranjska sivka ali kranjica. Beseda je tekla o življenjskem ciklu čebel, njihovih lastnostih, satju v panju in vrstah medu. Posebej je poudaril pomen čebel za opraševanje in s tem za obstoj človeštva ter pomen sajenja medovitih rastlin.

B. M.
« Nazaj na seznam
» »

ne spreglejte

17.12.2019 | Redakcija

Vesele praznike!

04.12.2020 | Redakcija

Ribiški pripomočki prednikov