Velika noč simbolizira zmago življenja nad smrtjo

Danes je velika noč, največji krščanski praznik, ki s Kristusovim vstajenjem simbolizira zmago življenja nad smrtjo. Njegovo vstajenje je temelj krščanske vere, ki prinaša veselje in upanje v večno življenje.

Na velikonočno jutro se po cerkvah odvijajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim, ki ga nosi duhovnik ali škof. Vstajenjska se imenuje zato, ker se začne z obredom vstajenja pri božjem grobu pred izpostavljenim Najsvetejšim. Duhovnik in njegovi sodelavci (ministranti) gredo k božjemu grobu, tam pokleknejo in skupaj z verniki tiho počastijo Najsvetejše. Ko duhovnik Najsvetejše pokadi, ogrnjen z velumom, odstrani z monštrance tančico in obrnjen k ljudem trikrat zapoje alelujo, vsakokrat više. Zbor in ljudstvo trikrat odpoje. Procesija se začne z vstajenjsko pesmijo Zveličar naš je vstal iz groba, nakar gredo verniki v sprevodu ven iz cerkve in po navadi naredijo obhod po okoliških poteh. Po vrnitvi v cerkev se zapoje zahvalno pesem. Po blagoslovu z Najsvetejšim pevci zapojejo Raduj se, Kraljica nebeška in nadaljuje se slovesna maša.

O krščanskem praznovanju velike noči v prvih desetletjih ni zgodovinskih podatkov. Kristjani iz judovstva so veliko noč obhajali s svojimi rojaki, vendar z novo vsebino – kot spomin na Jezusovo odrešilno trpljenje in vstajenje. Nicejski koncil (l. 325) je uzakonil, da veliko noč praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni, to pa je lahko od 22. marca do 25. aprila.

Poleg verskega ima velika noč tudi kulturni in družbeni pomen. Za mnoge, tudi neverujoče, je to namreč čas praznovanja, druženja z najbližjimi in tradicionalnih običajev, kot npr. iskanje velikonočnih jajc in trkanje pirhov. Običaji in tradicije se razlikujejo v različnih okoljih in kulturah, povsod pa prispevajo k prazničnemu velikonočnemu vzdušju.

R. R., vir: RKC