Velika sobota: blagoslov ognja, velikonočnih jedi, čaščenje božjega groba in vigilija
Objavljeno:
Sobota, 19.04.2025 Rubrika:
PANORAMA Redakcija
Današnji jutranji blagoslov velikonočnega ognja na prizorišču živih jaslic pod župnijsko cerkvijo sv. Marka v Cerkljah ob Krki, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Andrej Pažur
Današnja
velika sobota je
dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki
blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove (
fotografije z današnjega blagoslova ognja v Cerkljah ob Krki in Podbočju). Marsikje je navada, da bogoslužni sodelavci, največkrat so to ministranti, po obredu blagoslova ognja le-tega raznesejo po domovih vernikov.
Blagoslov ognja pred cerkvijo sv. Križa v Podbočju
Sledijo
blagoslovi velikonočnih jedi, v marsikateri župniji le-te opravijo pri vaških kapelicah ali drugih božjih znamenjih po vaseh (
fotografije z današnjega blagoslova jedi v Župeči vasi). Jedi, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu (mednje sodijo kruh, meso, pirhi in hren), imajo posebno simboliko:
kruh (ali potica oz. pogača) je znamenje božje dobrote in človekovega dela;
meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe;
pet rdečih pirhov simbolizira pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja;
korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.
Čez dan so verniki povabljeni k
čaščenju božjega groba v cerkvah.
Blagoslov velikonočnih jedi v Župeči vasi
Zvečer se v cerkvah odvijajo
velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvedejo v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen
blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in
krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši berejo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma. Duhovnik
zapoje slovesno alelujo, cerkveni zvonovi se spet 'razvežejo', potem ko so se na veliki četrtek 'zavezali' oz. utihnili.
R. R., vir: RKC, foto: R. R., P. P.
