Veliki četrtek – dan evharistije in mašniškega posvečenja

Z današnjim velikim četrtkom kristjani začenjajo velikonočno tridnevje (sestavljata ga še veliki petek in velika sobota) pred največjim krščanskim praznikom – veliko nočjo.

Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa.

Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan kristjani praznujejo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjajo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. 

Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Na veliki četrtek zvečer katoličani in drugi kristjani praznujejo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese ciborij s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki so Jezusova navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Med slovesno mašo na veliki četrtek poteka tudi obred umivanja nog, ko škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Z večerno mašo velikega četrtka se sklene tudi postni čas, ki se začne na pepelnično sredo in traja štirideset dni.

R. R./vir: SŠK