Veliki četrtek – dan evharistije in postavitve duhovniške službe

Današnji veliki četrtek, s katerim kristjani vstopajo v velikonočno tridnevje pred največjim krščanskim praznikom veliko nočjo, je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujejo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Pri večerni maši se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli oz. postavitve evharistije in mašniškega posvečenja. Obnovijo tudi obred, med katerim je Jezus svojim učencem umil noge. Duhovniki pri tem simbolično umijejo noge izbranim vernikom kot znak služenja in ponižnosti.

R. R., vir: SŠK