Veliki šmaren - Marijino vnebovzetje

Veliki šmaren je največji Marijin praznik. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in zlasti božjepotnih cerkva in kapelic in tudi zato je veliki šmaren v naši verski tradiciji močno zakoreninjen, poročajo v Slovenski škofovski konferenci.  V preteklosti so ljudje za veliki šmaren veliko romali. Romanja za praznik imajo globlji pomen, saj verujoče spominjajo, da ima naše zemeljsko potovanje cilj v nebesih. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino vnebovzetje pomeni poklon krščanstva ženi, saj je Bog Marijo, mater in ženo, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Praznovanje velikega šmarna nas želi opomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot tudi duhovna plat, tako zemeljsko kot večno in da se oboje medsebojno prepleta.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu - od mogočnih katedral do skromnih vaških in božjepotnih cerkvic - izpričujejo vero vrste rodov v Marijino vnebovzetje.Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega, še navajajo na www.rkc.si.S. V.