Veliki petek – dan Jezusove smrti na križu
Objavljeno:
Petek, 03.04.2026 Rubrika:
PANORAMA Redakcija

Kapelice križevega pota na Stari sveti gori nad Podsredo (foto: R. R./arhiv PO)
Na današnji
veliki petek se kristjani zvečer po cerkvah udeležujejo
obredov velikega petka, saj je to
edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. To je sicer
dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu.
Ob 15. uri, ko verniki obhajajo spomin na Jezusovo smrt na križu, se moli
križev pot. Ljudsko pobožnost križevega pota, ki je razdeljena na štirinajst postaj, molijo in premišljujejo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora, marsikje pa so postavljene tudi v naravnem okolju kot kapelice križevega pota.
Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz, verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Opravilo velikega petka ima
tri dele. V prvem je
opravilo Božje besede, med katerim se bere
pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija ter med drugim prosi za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu je
čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je
obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i.
Božji grob.
Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Na ta dan pri bogoslužju uporabljajo
rdečo mučeniško barvo, ki spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi na veliki petek (in na pepelnično sredo) velja
strogi post, kar pomeni, da se le enkrat na dan najemo do sitega in se zdržimo mesnih jedi.
R. R./vir: SŠK