Veliki petek edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše

Na današnji veliki petek se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. 

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ko kristjani in drugi verniki obhajajo spomin na Jezusovo smrt na križu, molijo križev pot. Zvečer so t. i. obredi velikega petka, ki so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. 

Opravilo velikega petka ima tri dele. Začne se v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz, verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo.

V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim berejo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija ter med drugim prosijo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.

"Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen," so zapisali na spletni strani katoliške Cerkve.

V katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post, ko naj verniki ne bi jedli mesa, hkrati pa se lahko do sitega najedo le enkrat v dnevu.

R. R., vir: RKC