Izjemno zanimiv in kulturno-literarno bogat program ekskurzije Po poti Antona Umeka – Okiškega iz Okiča v Celovec je vzbudil veliko zanimanja in navdušenja nad našim rojakom, prednikom, slovenskim pesnikom in pisateljem ter profesorjem v Celovcu, Antonom Umekom – Okiškem.
Dvoletno raziskovanje in čudovito čezmejno sodelovanje s potomci in partnerji v deželnem arhivu v Celovcu v Avstriji nam je omogočilo, da smo v soboto 21. junija 2014 doživeli čudovit, nepozaben, kulturno-literaren dan, ki smo ga v soju jutranje meglice, prepojene s sončnimi žarki ter kratkim spominskim programom začeli pred rojstno hišo Antona Umeka – Okiškega na Okiču. Uvodoma nas je vokalni kvintet Boštanjski prijatelji počastili s pesmijo Mornarska, ki je delo Antona Umeka – Okiškega in uglasbena od slovitega komponista dr. Gustava Ipavca. Nagovoril nas je tudi Rudi Stopar, priznan kipar, grafik in pesnik.
Potovanje s turističnim avtobusom smo začinili z zanimivostmi iz potne bisage tistega časa - potopisa Potovanje za Savo, delo Antona Umeka – Okiškega. Čudovit ter ekskluziven sprejem in vodenje smo doživeli v Celovcu, ki so ga za 50 člansko popotniško skupino pripravili dr. Wilhelm Wadl MAS, direktor deželnega arhiva v Celovcu ter gospod Helfried Sila s partnerko Martho Peternell. Najprej smo si v deželnem arhivu (Kärtner Landesarhiv) ogledali razstavo originalnih del in družinskih dokumentov Antona Umeka – Okiškega. Kot izjemno presenečenje so nam avstrijski potomci razkrili še popolnoma sveže ugotovitve o družini, o ponovni poroki zelo mlade Umekove vdove. Berthi kot hčeri Antona Umeka – Okiškega in njegove žene Franziske Umek, rojene Rabitsch, se je skozi drugi zakon pridružila polsestra Pauline Pirker. Za zaključek nas je direktor deželnega arhiva popeljal med arhivske police, kjer smo osupnili nad knjižnim bogastvom, ki ga hrani deželni arhiv v Celovcu, tako iz avstrijske kot iz slovenske daljne in bližnje preteklosti.
Pot smo nadaljevali do nekdanjega gimnazijskega stavbišča, kjer je Anton Umek – Okiški poučeval in spodbujal gimnazijsko mladino. Sedaj se v tej stavbi nahaja šolski svet za Koroško ter cerkev St. Markus, kjer smo z zanimanjem prisluhnili zgodbam preteklosti. Mestni utrip in kulturne znamenitosti smo doživljali skozi novi del mesta vse do starega trga Celovca, kjer smo ponosno stali pred stanovanjsko hišo (Alter Platz 33), v kateri je Anton Umek – Okiški živel svoje družinsko in ustvarjalno življenje. S svojim obiskom nas je počastil tudi Jože Andolšek, rektor in pater v Celovcu, izhajajoč iz Boštanja in velikodušno popestril dogajanje s povabilom v njegov duhovni hram. Na celovškem pokopališču, kjer je bil Anton Umek – Okiški pokopan smo se poklonili njegovemu večnemu miru in luči, ki sije v naš sedanji čas. Okrepčani od kosila smo se zapeljali do gradu v Trušnjah, kjer je Anton Umek – Okiški žal že pri prezgodnjih 33-ih letih zaradi bolezni preminil. Pot smo nadaljevali skozi idilično Jezersko proti domu na Okič. Celoten dan sta glasbeno obogatili sevniško-boštanjski glasbenici Kaja Pavlič in Melita Železnik z izbranimi slovenskimi pesmimi.
Anton Umek – Okiški je bil prepoznan kot eden največjih slovenskih literarnih talentov takratnega časa, s svojim psevdonimom Okiški je ime rojstnega kraja Okič ponesel v svet. Bil je človek velikega uma in srca z neizprosnim negovanjem slovenskega jezika, domoljubnostjo in vere v najvišje dobro. Človek, kakršnega bi zagotovo potrebovali v današnjem času.
Izjemno zadovoljstvo vseh udeležencev, med njimi tudi Jožefa Žnidariča, podžupana Občine Sevnica ter Silvestre Kotar, slavistke in zgodovinarke na OŠ Boštanj ter nas pobudnikov in organizatorjev mednarodne kulturno-literarne ekskurzije je odlična popotnica za nadaljnja raziskovanja in prirejanja zanimivih dogodkov za oživljanje bogate kulturno-literarne dediščine Antona Umeka – Okiškega.
Tatjana Žužek