Živi zid odprl prostor za pogovor o stiskah mladih

Krško, natančneje Teniški klub Krško, je minuli konec tedna gostil prvi festival ulične kulture in družbenega dialoga Živi zid, ki je skozi umetnost, javno razpravo in ustvarjanje grafitov opozoril na vse pogostejše stiske mladih ter pomen medsebojnega povezovanja v sodobni družbi.

Festival je nastal v okviru participativnega proračuna Mestne občine Krško in na pobudo Sebastjana Komočarja, Mihe Colnerja in Miloša Radosavljevića združil umetnike, strokovnjake in širšo javnost. Organizator dogodka je bil Teniški klub Krško, osrednji gost festivala pa umetnik The Miha Artnak.

Po besedah idejnega vodje Sebastjana Komočarja se je zamisel za festival rodila iz osebnih izkušenj. Kot dolgoletni reševalec na urgenci v Krškem se pogosto srečuje z mladimi v stiski in tudi z najbolj tragičnimi zgodbami. »Želeli smo odpreti temo stisk mladih v času vse večjega internetnega, družinskega in drugega nasilja. Odločili smo se za intervencije v javni prostor v obliki grafitov in javno diskusijo oz. okroglo mizo. Na ta način želimo mlade pritegniti, jih spodbuditi k razmisleku in morda usmeriti tudi do virov pomoči,« je pojasnil.

Mladi niso dovolj opremljeni za soočanje s težavami

V okviru festivala sta na dveh lokacijah v mestu nastajala grafita, obiskovalci pa so se lahko udeležili tudi okrogle mize z naslovom Sobivanje v individualizirani družbi. Pogovor je moderiral umetnostni zgodovinar Miha Colner iz Galerije Božidarja Jakca, sodelovali pa so psihologinja in svetovalna delavka Janja Kranjc, sociolog in filozof Miha Andrič, vodja svetovalne skupine TOM telefon Krško Uroš Brezovšek ter umetnik The Miha Artnak. 

Sogovorniki so se dotaknili številnih izzivov sodobnega odraščanja. Beseda je tekla o pritiskih, s katerimi se srečujejo mladi, o vplivu družbenih omrežij, pomanjkanju dolgčasa in vse manj prostora za ustvarjalnost ter kritično razmišljanje. Miha Andrič je opozoril na nizko frustracijsko toleranco mladih, zaradi katere se težje soočajo z neuspehi in življenjskimi izzivi. Po njegovem mnenju se številni na težave odzovejo panično ali pretirano, saj skozi odraščanje niso razvili dovolj izkušenj s premagovanjem neprijetnih situacij.

Podobno je za njim izpostavila tudi Janja Kranjc, ki se s temi vprašanji srečuje pri delu v šolskem okolju. Opozorila je, da se šole in starši pogosto trudijo otroke zaščititi pred vsakršnim stresom, vendar je ravno soočanje z manjšimi stiskami pomemben del razvoja. Otroci se morajo naučiti vztrajati v neprijetnih občutkih in izkusiti zadovoljstvo, ki ga prinese uspešno premagana ovira.

Večina mladih nima odraslega, ki bi mu lahko zaupala

Uroš Brezovšek se je dotaknil tudi vprašanja zaupanja med mladimi in odraslimi. Na kratko je predstavil delo TOM telefona, ki poleg telefonskega svetovanja mladim nudi pomoč tudi prek elektronske pošte in spletnega klepeta. Spomnil je na projekt TOM potuje, otroke obiskuje, v okviru katerega so obiskali številne osnovne in srednje šole ter okoli 10.000 otrok vprašali, ali imajo v svojem okolju odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo. Rezultati so pokazali, da velika večina otrok takšne osebe nima. Po njegovih besedah to kaže, da odrasli mladih pogosto ne slišimo dovolj dobro in da je treba delati na medsebojnem zaupanju.

Umetnik The Miha Artnak je med drugim opozoril na pomen dolgčasa in brezdelja, ki ga sodobna družba pogosto dojema kot nekaj nezaželenega. Prav v teh trenutnik se po njegovem mnenju razvijata ustvarjalnost in domišljija. Miha Andrič je ob tem dodal, da je danes vse težje biti sam s seboj, saj nas nenehno spremlja občutek, da moramo biti ves čas produktivni in zaposleni.

Dogodek je obiskala tudi Ajda Glavač, dijakinja trboveljske gimnazije in evropska prvakinja v debati, ki trenutno zbira sredstva, da se bodo z ekipo lahko udeležili svetovnega prvenstva v debati v Keniji.

Večerni del festivala je bil namenjen rap koncertu Krčanov Gerota in CDW, s katerim so se organizatorji še bolj želeli približati mlajši publiki, drugi dan festivala pa je bil rezerviran za delavnico ustvarjanja grafitov in muralov pod mentorstvom The Mihe Artnaka. Organizatorji upajo, da je prvi festival Živi zid skozi umetnost in odprt dialog ponudil prostor za razmislek o položaju mladih v sodobni družbi in upajo, da bodo naslednje leto dobili priložnost za drugo izvedbo festivala.

H. Z., foto: arhiv festivala, Benjamin Kovač in FB Živi zid

#povezujemoposavje