​Dan, ko se častniki spominjamo hrabrih prednikov

Današnje generacije nosimo pomembno odgovornost, da ohranimo spomin na grozote in nesmiselnost vojne. Letošnji spomin Združenja častnikov Brežice je bil poklon borcem in borkam narodnoosvobodilnega boja in hkrati razmislek o naši prihodnosti brez vojn.

Združenje slovenskih častnikov Brežice ima v svojih aktih in dejanjih zapisano skrb za ohranjanje vojne dediščine in domoljubja. Ob bližajoči se petintridesetletnici osamosvojitve Slovenije v letu 1991 je predsedstvo sprejelo akcijski načrt. V sklopu praznovanj te obletnice je častniška organizacija Brežice leta 2024 izvedla spominsko slovesnost pri spomeniku prve svetovne vojne v Brežicah. Spomenik je večini domačinom manj znan, zato je ZSČ Brežice z izvedeno svečanostjo pripomogla h njegovi večji prepoznavnosti, pa tudi vzrokov in posledic 1. svetovne vojne.
 
Letošnja domoljubna prireditev je bila pri spomeniku druge svetovne vojne oz. pri spomeniku borcev Brežiške partizanske čete na Trgu vstaje (pri železniški postaji) v Brežicah. V uvodu je član predsedstva  ZSČ Brežice Peter Böhm pozdravil predstavnike domoljubnih organizacij, medijev in člane ZSČ Brežice. Dejal je, da sodi spominska slovesnost v sklop prireditev ob petintridesetletnici osamosvojitve Slovenije v letu 1991. Pobudo zanj je dal član predsedstva ZSČ Brežice dr. Tomaž Teropšič, ki je bil tudi častni govornik.
 
Dr. Tomaž Teropšič je vojni in vojaški zgodovinar in kot poznavalec omenjene teme, je zbranim spregovoril o 2. svetovni vojni na slovenskih tleh. Dejal je, da je v vojni šlo za velik pohlep velekapitala, ki se ni oziral ne na velike moštvene izgube in ne na gmotna sredstva. V vojni naj bi bilo žrtev za okoli 60 milijonov. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je bila druga svetovna vojna le nadaljevanje prve svetovne vojne. Bila je totalitarna in ideološka vojna, kjer ni šlo za vojaško zmago, ampak za čimprejšnje uničenje nasprotnikove vojske ter popolno podreditev ljudi in ozemlja, s končnim ciljem fizičnega uničenja podrejenih, manjvrednih ljudstev. V to kategorijo, so po merilih nemških nacistov, spadali tudi Slovenci. Grozil jim je poboj oz. genocid v nekaj letih.
 
Proti temu so se v letu 1941 uprli borci Brežiške partizanske čete. Bili so pokončni in v tej pokončnosti se je rodil upor. V kasnejših letih so nastajale nove čete, bataljoni in v letu 1944 Kozjanski partizanski odred. Nov partizanski odred je v letu 1945 dejavno sodeloval v sklepnih bojih za osvoboditev domovine. Ob koncu govora je dr. Teropšič posebej poudaril, da je bil fašizem v vojni vojaško poražen, ne pa tudi ideološko. In tudi zaradi tega se danes nad Evropo zgrinjajo črni oblaki.
 
Po govoru se je Teropšič poklonil svojim prednikom, padlim borcem Brežiške partizanske čete in pred spomenik položil dolgopecljato rdečo vrtnico, delegacija ZSČ Brežice pa je prižgala svečko. Temu je sledil krajši kulturni program. V njem je podpredsednica društva Breda Videnič Kuplenik deklamirala pesmice partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Podpredsednik Božidar Butara pa se je na koncu zahvalil vsem organizatorjem in gostom ter jih pozval h nadaljnjem druženju.
 
Dr. Tomaž Teropšič, član predsedstva ZSČ Brežice