​Pogled v zgodovino Viher – od rimskih vojaških taborov do srednjeveškega kozarca za pivo

V gasilskem domu na Vihrah so v petek zvečer pripravili predstavitev zanimivosti arheoloških najdišč v tej krškopoljski vasi, ki leži na obrobju antičnega Neviodunuma oz. ima bogato preteklost.

Tako kot na podobnem dogodku marca lani na Drnovem (tudi tokrat v organizaciji KS Krško polje in Mestne občine Krško v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, OE Novo mesto, Posavskim muzejem Brežice in Arheološkim inštitutom ZRC SAZU) so lepemu številu domačinov, ne le z Viher, ampak tudi drugih bližnjih vasi, predavali  mag. Pavla Peterle Udovič z novomeške enote ZVKDS, Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice in domačin dr. Jernej Rihter, zaposlen na Arheološkem inštitutu ZRC SAZU. Uvodni pozdrav je zbranim namenil predsednik sveta KS Krško polje Peter Račič.
 
Doslej že kar številne raziskave

Peterle Udovič je v prispevku »Skrivnosti arheoloških najdišč na Vihrah – nepremična dediščina« opisala dosedanje arheološke razikave na območju vasi, ki so potekale ob komasaciji polj in izgradnje nove poti, gradnje hidrološke merilne postaje za podzemne vode, stanovanjski gradnji, izgradnji kanalizacije, prenovi cestišča skozi vas ter postavitvi transformatorskih postaj in električnih vodov. Ob tem so naleteli na številne zanimive arheološke najdbe, med njimi tudi takšnih, ki nakazujejo na obstoj rimskega vojaškega tabora na tem območju. 

Detektoraše prijavite policiji
Mag. Pavla Peterle Udovič je opozorila na t. i. detektoriranje oz. iskanje najdb z detektorji kovin, ki je na območju arheoloških najdišč nezakonito. Če opazite t. i. detektoraše (pogosto prihajajo denimo s Hrvaške oz. so jih opazili ravno prejšnji teden), pokličite na interventno številko Policije 113, pri tem pa si poskusite zapomniti kakšen koristen podatek (barvo, tip in registrsko številko avtomobila), predvsem pa ne spreminjajte kraja dejanja do prihoda policije. 

Sledovi vojaškega tabora

Na sledove rimske vojske v Posavju in vojaški tabor na Vihrah se je nanašala predstavitev Jane Puhar. Na širšem območju Posavja je evidentiranih več lokacij raziskanih in domnevnih rimskih vojaških taborov, poleg Viher (na območju cerkve sv. Urha) tudi na Srednem polju pri Čatežu ob Savi, Brežicah, Cundrovcu, Selah pri Dobovi in Obrežju. Nanje kažejo predvsem ostanki obrambnih jarkov, ki so jih našli pri izkopavanjih, vidni pa so tudi z letalskih posnetkov, pa denimo ostanki vojaške opreme, žrmelj za mletje žita in peči za peko kruha ipd.
 
Ledinska imena ohranjajo izročilo

Rihter se je osredotočil tudi na kasnejšo, ne le rimsko arheologijo vasi Vihre. Kot je povedal o rimski državni cesti, je vzhodno od antičnega Neviodunuma potekala levo oz. severno od Mrtvic in Viher, torej preko današnjega polja (Drašce – Dolge njive – Brežnice), v bližini vasi je bil tudi prehod čez tedanjo Savo, dalje od Viher pa je rimsko cesto povsem odnesla Sava, tako da do Čateža ni več prepoznavna. Ledina Brodišče je v ljudskem izročilu povezana z brodom v času turških vpadov in na prigodo o 'Katu in Luci', ki sta od tam z brodom pobegnila pred Turkom. Nato je 'skočil' v pozni srednji vek, ko se leta 1442 pojavi prva pisna omemba Viher. Za ledino Špitalski kraj je ugotovil, da je povezana s krškim špitalom oz. ljudsko bolnišnico, ki se omenja že leta 1525, saj so v vzhodnem delu vasi živeli podložniki krškega špitala. Ledina Fremoško severovzhodno od cerkve sv. Urha izvira iz nemške besede frühmess (zgodnja maša), torej so z dohodki tistih zemljišč preživljali t. i. zorničarja (duhovnika, ki je opravljal zgodnje maše) v Krškem. Rihter je pojasnil še, kaj pomenijo najdbe, ki so jih našli vihranski otroci na njih v severnem delu vasi (t. i. Pungartih), pri čemer izstopajo odlomki kozarca, okrašeni s horizontalnimi pasovi iz nataljenih niti. Kot je ugotovil, so bili podobni kozarci v 16. stoletju priljubljeni v različnih delih Evrope, zlasti na severu, raziskovalci pa jih povezujejo s kulturo pitja piva. Zaključil je, da gre za ostanke (pivskega) kozarca iz 16. ali 17. stoletja. Ob tem je razkril še nekaj zanimivosti, povezanih s kmetijo Janeza Baškovča na tem območju, očitno poimenovanem po nemški besedi za sadovnjak (baumgarten), ki je nekoč morda obdajal kmetijo.
 
Kot je zaključil, ti primeri dokazujejo, kako se je v vihranski besedi in prostoru stoletja ohranjal spomin na različne človeške dejavnosti v vasi in na polju, Vihrani pa so bili vodniki že najzgodnejšim raziskovalcem preteklosti. Vaščane je spodbudil, da še naprej ohranjajo in zapisujejo zanimiva vihranska imena in druga izročila, s čimer bodo nadaljevali delo številnih vihranskih rodov iz preteklosti.
 
P. P.

#povezujemoposavje