Raška društvena ročna košnja je polnoletna
Objavljeno:
Torek, 17.06.2025 Rubrika:
PANORAMA Redakcija

Pokosili so okoli 2 hektarja velik travnik na hribu Cavsar.
V zgodnjem sobotnem jutru so v
Turističnem društvu Lovrenc Raka pripravili že
18. ročno košnjo hriba Cavsar nad tamkajšnjim igriščem oz. pod župniščem.
Pri tamkajšnjem gasilskem domu se je zbralo
okoli 60 udeležencev tradicionalnega dogodka – moški s kosami, ženske z grabljami, med njimi je bil tudi krški župan
Janez Kerin. Po uvodnih pozdravih predsednika društva
Alojza Kerina, predsednika sveta KS Raka
Roka Bizjaka in raškega župnika dr.
Silvestra Fabijana so se odpravili na rob hriba Cavsar in najstarejši kosec, tokrat je bil to
Jože Možina iz Šentruperta, je prvi 'zarezal' v zgodnjepoletno travišče, za njim pa vsi ostali, grabljice pa so za njimi pokošeno travo razmetale, da se je lepše sušila.

Kosil je tudi župan Janez Kerin.
Kot je povedal Kerin, je pobudo za ročno košnjo pred leti dal pokojni ljudski pisatelj Tone Kralj s Celin pri Raki, nato je košnjo prevzela krajevna skupnost, za njo pa TD Lovrenc. »Za pokositi je okoli dva hektarja površine, tako da je košnje dovolj, je pa težava v terenu, ker je precej viseč in ne pride v poštev nič drugega kot ročna košnja. Tako se trava ne uničuje, parcela pa ostane lepa, saj je v središču Rake,« je pojasnil. Poleg tega je pomembno tudi, da se v ročno košnjo vključujejo tudi sicer maloštevilni mladi in da se ta spretnost ohranja vsaj kot dediščina, saj se na ta način sicer skorajda več ne kosi.

Leopold Rabzelj
Najstarejši kosec med domačini je bil skoraj 84-letni
Leopold Rabzelj, ki je kosil že od zelo majhnih nog, kasneje pa je sodeloval tudi na tekmovanjih v košnji v okolici. »Takrat se je začelo kositi res zelo zgodaj, ko se je naredil dan ali pa še malo prej. To je bilo naporno delo, a tega nismo tako dojemali, ker drugega nismo poznali,« pove. Strinja se, da bi bilo dobro, da bi se več mladih naučilo kositi ročno in da bi se to znanje ohranjalo in da ne bo šlo v pozabo. Sam sicer še redkokdaj poprime za koso oz. kosi le za zajce, kot je dejal, je pa dokazal, da mu kosa še vedno gladko teče.
Kot običajno so tudi letos malico koscem in grabljicam pripeljali kar na vozu, ki je začasno služil kot miza, za dobro vzdušje so skrbeli muzikanti
Raški č'bularji, spontano so zapeli tudi
domači pevci. Ob zaključku prireditve so podelili še štiri zahvale: najmlajšemu koscu
Robertu Jerebu (letnik 1977) iz Drage pri Šentrupertu, že omenjenemu najstarejšemu koscu
Jožetu Možini (letnik 1940),
grabljicam iz Drage pri Šentrupertu in najstarejši grabljici
Jožefi Kern (letnik 1945) z Rake. Podelili so še priznanje za najtežjo raško čebulo, prinesla jo je
Nika Bajc.
P. P.