7. APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA - ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST

Zdravje, katerega prvine se med seboj prepletajo, je predpogoj za aktivno dolgo življenje. Danes je življenje bolj zdravo kot v preteklosti, zato je njegovo trajanje daljše. Njihova družbena vloga je tako zaradi poglabljanja teh sprememb še bolj pomembna. S starostjo se zmanjšujejo telesne, miselne in socialne sposobnosti ter zmogljivosti posameznika. Pri spodbujanju zdravega staranja je zato potrebno poiskati ravnovesje med cilji posameznika, njegovo sposobnostjo in okoljem, v katerem živi in biva. Letošnji svetovni dan zdravja bo tako potekal pod geslom »Za aktivno in bolj zdravo starost«.

Z rastjo deleža starejšega prebivalstva se ne srečujemo samo v Sloveniji, pred podoben izziv so postavljene vse evropske države in njihova mesta. Do leta 2025 bo skoraj tretjina evropskega prebivalstva stara 60 let ali več, število ljudi, starih 80 let in več pa se bo še bolj povečevalo. Število ljudi, starejših od 65 let, naj bi se v Evropski uniji do leta 2050 predvidoma povečalo za 70 %, število ljudi, starih 80 let in več, pa kar za 170 %. Evropa ima najvišji delež starejših žensk na svetu, saj je dvakrat več žensk kot moških starih več kot 80 let. Tudi v Sloveniji je situacija podobna. Delež starejših (65 let in več), ki je bil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja na ravni 10 %, je znašal v letu 2010 že 16,6 %, v zdravstveni regiji Novo mesto pa 15,3 %. Ta izziv tako poleg problemskih vidikov zajema tudi neizkoriščene vire in možnosti, ki omogočajo nov kakovostni skok v ohranjanju in krepitvi zdravja. Prvi, velik razvojni vir je potreba vseh generacij po lepšem sodelovanju na osebni, mikro ravni in makro rani lokalnih, verskih in drugih skupnosti. Drug vir pa je zmožnost starejšega prebivalstva, da razpolaga z vsaj enim desetletjem zdravega življenja več, kot prejšnje generacije. Vse bolj je jasno, da brez medgeneracijskega sodelovanja ni mogoče zagotoviti ne kakovostne starosti, ne brezskrbnega otroštva in polnega življenja v odrasli dobi.

Aktivno staranje vključuje vseživljenjsko učenje, daljšo delovno dobo, kasnejše in bolj postopno upokojevanje, dejavnosti po upokojitvi in sodelovanje pri aktivnostih za krepitev sposobnosti in ohranjanja zdravja. Pomembno je vedeti, da dobro zdravje dodaja življenje letom. Nekateri dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje so :

Upokojevanje in zgodnje upokojevanje Dobro zdravje je najpomembnejši predpogoj za podaljšanje delovne dobe zaposlenih. Pri podaljševanju delovne dobe morata aktivno in kar najbolje sodelovati tako delodajalec kot tudi zaposleni. Dokazano je, da prilagoditev delovnih nalog, sprememba nalog, rotacija delovnega mesta in prilagoditev delovnega časa pozitivno vplivajo na starejše.

Prehrana Starejši ljudje so bolj podvrženi tveganju zaradi negativnih posledic debelosti, kot so npr. koronarna srčna bolezen, diabetes in rak. Energijske potrebe starejših so nižje, toda njihove potrebe po esencialnih hranilih ostanejo enake. Posebno pozornost je zato treba posvetiti ravnovesju med hranili in energijo. Nizka telesna teža je pri starejših kazalnik dobrega zdravja.

Okolje Notranje in zunanje okolje vpliva na aktivnost starejših ljudi in njihovo vključenost v družbo. Številni starejši bi bili radi bolj mobilni in aktivni.

Duševno zdravje Dobro duševno zdravje nam omogoča, da kot posamezniki rastemo, se učimo in zaznavamo življenje kot prijetno in izpopolnjujoče. Za promocijo duševnega zdravja in blaginje v starosti lahko storimo veliko. Večina starejših ima pozitivno podobo o staranju, a negativen odnos do starostnih sprememb, kot so pešajoče zdravje, izguba ljubljene osebe, depresija in pozabljivost. Demenca je duševna bolezen starostnikov, ki povzroča največ strahu in je tudi najbolj raziskana. Dokazano je, da sodelovanje starejših pri koristnih dejavnostih deluje pozitivno. Socialna izolacija pa je največji dejavnik tveganja za slabo duševno zdravje.

Telesna dejavnost S staranjem se ljudje vse manj gibljejo, razlike med spoloma so v tem pogledu majhne. Najmanj aktivni so starejši ljudje (več kot 80 let), bolni ljudje, ljudje, ki jemljejo zdravila in tisti z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjim dohodkom. Telesna aktivnost izboljša vzdržljivost, moč, ravnovesje in mobilnost za samostojno življenje, zato imajo telesno aktivni ljudje višjo raven življenja. Dokazano je, da telesna aktivnost zmanjšuje krvni tlak in verjetnost pojava srčno žilnih bolezni, kapi in depresije.

Socialni kapital in spodbujanje vključevanja starejših v skupnosti Raziskave kažejo, da imajo ljudje v bogatejših državah EU več socialnega zaupanja. Z redkimi izjemami ljudje z nižjimi dohodki, še posebej brezposelni, manj zaupajo drugim ljudem. Dokazano je tudi, da dobrodelno delo starejših povečuje njihovo duševno blaginjo, tistim, ki so deležni pomoči pa izboljšuje duševno zdravje. Ukrepi za izobraževanje in družbeno aktivnost starejših ljudi lahko preprečijo njihovo izolacijo in osamljenost.

Preventivne zdravstvene storitve Zdravstvena pismenost je med starejšimi ljudmi slabša kot med mlajšimi, kar se odraža na visoki obolevnosti starejših za kroničnimi boleznimi. Dokazano je, da npr. cepljenje proti gripi učinkovito zmanjšuje hospitalizacijo pri srčnih boleznih, možgansko žilnih boleznih, pljučnici ter gripi in zmanjšuje umrljivost.

Preprečevanje poškodb Ljudje v starosti 65 let in več so zaradi zdravstvenih težav ter prizadetega vida, drže in ravnotežja bolj dovzetni za poškodbe kot mladi ljudje. Obstaja tudi večja verjetnost, da so te poškodbe resne zaradi osteoporoze in slabotnosti.

Odločitev za zdravo življenje je v vsakem primeru zelo osebna, predvsem pa prostovoljna. Vsak ima pravico, da življenje preživi po svoje, četudi na najbolj nezdrav način. Vendar pa do tega ne moremo biti povsem brezbrižni. Zato v svoje zdravje vključimo tudi etične vrednote zdravja in storimo vse, da bodo lahko vsi, s katerimi smo tesneje povezani, pa tudi sploh vsi ljudje, imeli enako možnost za uresničevanje zdravega življenja.

Viri:

1. Voljč B. zdravo staranje. Kakovostna starost 2007; 10: 2-8.

2. Spletna stran www.zlatajesen.si.

Pripravila:

Doroteja Kuhar, dr.med. specializantka javnega zdravja