Aleš Suša o reurbanizaciji prostora tovarne Vipap

V Krškem se v zadnjih mesecih vrstijo mnoge razprave, okrogle mize, urbanistične delavnice na temo oblikovanja mestnega prostora v prihodnosti.

Povod za zadnjo, zelo dobro obiskano razpravo v mali dvorani Kulturnega doma (1.12.09), je nedavna »ponudba«, da se prostor opuščene proizvodnje celuloze, proda za simbolično ceno 1€. Po pestrem in odmevnem obravnavanju ponudbe v občinskem svetu, je ponudnik od svoje namere odstopil. Kakorkoli že, v ozadju so ekonomski razlogi in tudi politična prerekanja, ki so meni neznana in tudi nepomembna za nadaljnji komentar te teme, urbanizacije prostora v samem centru mesta, ki pa je za razvoj Krškega izjemnega pomena.

Veseli nas, da se je v debato vključilo veliko število krajanov, kar je pozitiven signal, da vse več prebivalcev mesta in občine zanima razvoj mesta Krško. V povojni preteklosti je bilo tako, da so vse odločitve sprejemali v majhnem krogu ljudi, ob tem pa so bile sprejete tudi odločitve, ki so z današnjega vidika urbanistično in ekološko problematične. Z današnjim znanjem in z vključitvijo širokega dela javnosti in stroke različnih področij (urbanisti, znanstveniki, gospodarstveniki, okoljevarstveniki, ekonomisti, sociologi, zgodovinarji), lahko pridemo do boljših rešitev, ki bodo za razvoj mesta predstavljale boljša izhodišča tudi čez nekaj desetletij, ko bo mesto pred podobnimi izzivi. Z vključitvijo širokega kroga razpravljalcev in odločevalcev, se vsak proces seveda nekoliko razvleče, zmanjša pa se možnost slabih rešitev, ali odločitev, ki so podvrženi predvsem ekonomskim interesom različnih lobističnih skupin. Zaradi tega z urbanističnimi odločitvami, ki bodo mesto in širši prostor občine Krško označevale naslednjih več desetletij, nikakor ne smemo hiteti, temveč si za to vzemimo čas in spodbudimo k razpravi čimveč akterjev.

Razprava, ki je bila v samem naslovu omejena na prostor današnje tovarne Vipap, se je seveda razširila na širše področje bodočih investicij v mestu, od načrtovane tovarne Krka, do jedrske in hidro energetike, integracije mesta v celoto, povezave s peš mostovi, dostopom do reke Save, razpravljalo se je o plavalnem bazenu ter o kakovosti življenja v preteklosti in prihodnosti.Mnogi govorniki so bili mnenja, ki ga zastopa tudi društvo Zeleni krog, da je prostor, ki ga danes v centru mesta zaseda industrija, potrebno dolgoročno, postopno nameniti nadaljnjemu razvoju mestotvornih vsebin, industrijo pa preseliti v industrijske cone.Tu se za začetek ponuja zanimiva priložnost ponovne umestitve plavalnega bazena na lokacijo starega, ki je v omenjenem centru mesta. S to potezo bi determinirali nadaljnjo namembnost tega prostora, ki se bo postopoma sproščal z razvojem tovarne Vipap, ki bo zaradi posodobitev v prihodnosti potrebovala vse manj prostora.

Pomemben dejavnik za razvoj mesta je tudi število prebivalcev in seveda delovna mesta, zato je dobrodošel prihod farmacevtskega podjetja Krka, ki je kupila zemljišče za gradnjo nove proizvodnje, tik ob tovarni Vipap. Društvo Zeleni krog in še kakšen udeleženec razprave se sicer ne strinjamo z načrtovano lokacijo, in bi novo tovarno Krka raje videli nekaj sto metrov nižje ob Savi. Občinska uprava odgovarja, da je bil prostor, ki ga je Krka kupila, namenjen za industrijo, da so postopki že stekli in ni poti nazaj, po drugi strani pa na razpravi od predstavnika podjetja Krka nismo dobili informacije o dejanskem začetku gradnje ali o predvidenem številu delovnih mest.

Kakorkoli že, vse več razlogov govori v prid temu, da je za kakovosten razvoj mesta v prihodnosti potrebna dolgoročna vizija, ki bo na novo opredelila posamezna območja in njihovo namembnost. Zelo pomembna je tudi široka udeležba in zanimanje prebivalcev tega območja, predvsem pa moramo mesto imeti radi, kot je poudaril udeleženec razprave.Slednje še posebej velja za ljudi na položajih, ki potrjujejo končne odločitve.

Aleš SušaZeleni krog Krško, 2.12.09