Spoštovani!Pišem vam, ker težko gledam ljudji okoli sebe (sosede, sorodnike, prijatelje...), ko besno strmijo v položnice Davčnega urada, ki so jih dobili kot lastniki nepozidanih stavbnih zemljišč v občini Krško, ker so te na novo obdavčene.
Za eno parcelo imajo plačati okoli 140 evrov na leto, kar je za starejše kmete, upokojence pa tudi druge zelo velik zalogaj. Vidi se, da je višino obdavčitve določil nekdo, ki se ni prej (se ne zna) vživel v vlogo prizadetega. Pred časom sem zasledil, da se tak zakon pripravlja, kar me je zelo razžalostilo; da bo ljudi udaril tako močno, pa vseeno nisem mislil.
Konkretni primeri so taki, da pošten poslanec, ki vsaj malo pozna slovensko podeželje in ga ceni, takšnega zakona ne bi podprl. Zakaj?1. Tak zakon bo silil kmete, da danes dejansko kmetijsko zemljo (formalno sicer zazidljivo) proda, kar je bil poleg enostavnega polnjenja proračuna občin tudi namen zakona, kot vem. Sprašujem se, ali se javnost zaveda, koliko zemljišč bo tako podvržena pozidavi?! 1 cm prsti nastaja 500 let!2. Si javnost predstavlja, kako bi se tako spremenila kulturna krajina našega podeželja? Ne znam si predstavljati, če bi v naši vasi bile vse zazidalne parcele razprodane, pokupili pa bi jih ljudje iz mesta. Kakšni konflikti v prostoru bi nastali ter kakšno preobrazbo slovenske vasi bi to pomenilo!3. Do naše kmetijske zemlje se v Sloveniji v zadnjih desetletjih obnašamo, kot da smo s hrano 100 % oskrbljeni. Koliko najboljše zemlje smo pozidali s številnimi trgovskimi središči in parkirnimi prostori. Sedaj bo na udaru še vsak kos, ki je v občinskih prostorskih aktih označen kot zazidalni, čeprav na njem danes raste ekološko pridelana hrana! Kot da se ne zavedamo, da bo naslednja kriza prehrambena, ne pa gospodarska!4. Vedeti je potrebno, da so v preteklih letih marsikje v prostorskih načrtih občin širili zazidalne površine, čemur kmetje niso nasprotovali, saj takšnega davka niso pričakovali. Celo veseli so bili, če imajo kakšno zazidalno površino za svoje otroke, vnuke. Sedaj se jim situacija zelo maščuje. Veste, prizadeti v veliki večini niso mešetarji z zemljiškimi površinami! Mnogi so si celo prizadevali, da je njihov travnik ali njiva postala zazidalna parcela, ker v preteklosti na podeželju ni bilo moč dobiti gradbenih dovoljenj za novogradnje. Tako so mislili, da bodo imeli gradbeno parcelo za svoje naslednike, nikako pa ne za prodajo!5. Zavedati bi se morali, da je slovenski mali človek v stoletjih oblikoval našo podeželsko kulturno krajino, dajal ji je znoj in kri, ljubezen in življenje. To isto zeleno podeželje je dajalo nekoč dovolj hrane naši domovini, omogočalo je romantično življenje, čeprav na osnovi trdega dela. Danes pa nek zakon, ki je širši javnosti populistično všečen, saj obdavči lastnino nekoga; sveda ne mene opazovalca, lahko zareže močno med ljudi, ki še patriotsko vztrajajo na deželi. Prepričan sem, da parve analize, kdo vse bo zaradi nove dajatve prizadet, niso bile narejene.6. Slovensko podeželje je dalo veliko kmetijskih znanj, starejši so učili mlade, da se zemlja ne proda in ne pozida; se pa spoštuje. Danes so takšni ljudje na našem podeželju pred hudo frustracijo, ko moč argumentov kapitala in odločanje iz mest zapovedujejo drugače.
Čudi me, da novi davek na nepozidane parcele ne udari vseh državljanov hkrati. V občini Krško so lastniki položnice z odločbami že prejeli, za vsaj 2 sosednji občini vem, da jih še niso ali jih letos še en bodo.
Čudi me tudi, da o posledicah novega zakona mediji še niso nič poročali. Izbrani konkretni primeri so žalostni in nenavadni. Medije bi prosil, da se na Občini Krško pozanimajo, koliko rpritožb je v zadnjih dveh tednih iz tega naslova prišlo.
Sprašujem se še, kdo bo prizadetim svetoval, kaj storiti. Dati pobudo, da se konkretne parcele pred novimi razgrnitvami zopet definirajo kot kmetijske? Bo občina dober naslov za nasvet, saj se bo z novim zakonom polnil njen proračun?
Boštjan Špiler, Zdole