Davčni vidiki društev

Mnoga društva se soočajo s težavami pri pripravi davčnih obračunov. Zakonodaja se je v preteklih letih spremenila in večinoma zaostrila. Poleg precejšnje obsežnosti zahtevanih poročil in obračunov, so mnoga društva morala pripraviti popravke in pojasnila, saj v računovodskem smislu niso upoštevala vseh določil. Društva so nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene z namenom izvajanja določenih članskih, prostovoljnih, socialnih in drugih dejavnosti. Veliko društev deluje tudi v javnem interesu, zaradi česar si lahko pridobijo poseben status, ki ga običajno podeljujejo resorna ministrstva ali pa občine. V preteklih letih so se zakonodaja in pravila, ki regulirajo delovanje društev oziroma vplivajo na njihovo delovanje, precej spremenila. Spremembe so šle v smeri zaostritve pogojev za izvajanje določenih dejavnosti (kot so javne prireditve, gostinska dejavnost idr.). Poleg sprememb na področju dejavnosti pa so društva najbolj občutila novosti v davčni in računovodski obravnavi poslovanja društev. Prvo pomembnejšo spremembo je predstavljal nov Zakon o društvih (Zdru-1, Uradni list RS št. 61/2006). S svojimi določili precej zaostri različne vidike, kot so na primer odgovornost zakonitega zastopnika (predsednika) z vsem svojim premoženjem, obveza po natančnejši opredelitvi dejavnosti in več pozornosti pridobitnim dejavnostim. Dodatno se zadeve zakomplicirajo z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Slednji tudi omeni Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki zahtevnost poslovanja društev v smislu davčnega in računovodskega vidika pripelje na novo raven. Ta pravilnik je stopil v veljavo z letom 2008 in je popolnoma spremenil dosedanje dojemanje opravljanja vseh dejavnosti v društvih. Praktično vsi prihodki društva postanejo s tem pravilnikom dohodki od opravljanja pridobitne dejavnosti. To pomeni, gledano računovodsko, da se te prihodki niso izvzeti iz davčne osnove. Tako so torej drugače povedano skoraj vsi prihodki obdavčeni - po stopnji, ki velja za vse pravne osebe (v letu 2009 bo to 20%). Izjema so le donacije in članarine ter še te ob določenih pogojih. Vsi ostali prihodki predstavljajo pridobitno dejavnost. V to sodijo financiranje iz proračunov (občinskega, republiškega, evropskega), prispevki članov za dejavnosti (npr. prispevki za taborjenja, pohodniške akcije, piknike...), dohodki iz opravljanje različnih dejavnosti (gostinske, svetovalne itd.). Zakonodaja in pravila so sedaj zelo jasna in društva so izpostavljena precej natančnejši obravnavi s strani pristojnih inštitucij (AJPES, Davčna uprava). Tako je marsikatero društvo v poletnih mesecih s strani Davčne uprave prejelo pisni poziv k popravku oziroma obrazložitvi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Poziv je posledica napačnega razumevanja opredelitve pridobitnosti prihodkov s strani društev. Društva si predstavljajo, da so dejavnosti, za katere so bila ustanovljena, nepridobitne narave. To je zanje tudi najbolj logična razlaga, saj so bila društva ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti - skladno z Zakonom o društvih, ki predstavlja zakonsko osnovo za vse vidike delovanja in poslovanja društev. Vsa ta društva so tudi že morala pripraviti popravke oziroma pojasnila. Takšno delo pa zahteva precej strokovnega znanja in izkušenj. To pa je mnogokrat prevelik zalogaj za pogosto rešitev računovodstva v društvih, ki običajno temelji na prostovoljni bazi. Zaradi tega bo potrebno v prihodnosti premisliti o tveganjih, ki jih prinaša urejanje poslovanja »po domače«.Pri tem so najbolj na udaru ravno zakoniti zastopniki oziroma predsedniki društev, ki so že tako ali tako običajno vlagajo največ časa in truda za uspešno delovanje organizacije. V ta namen se že razvijajo različne storitve in rešitve, namenjene društvom. Različne računovodske agencije so pripravile posebno ponudbo prilagojeno društvom, poleg tega pa obstaja veliko brezplačnih svetovalnih in izobraževalnih storitev. Vodstva društev pa bodo morala te ugodnosti izkoristiti in na ta način zmanjšati tveganje, tako za društva kot za zakonite zastopnike.

Robert Dvoršek, dipl. ekon. (UN)