Gradbene parcele, nove ceste in nov OPN v občini Krško - komentar Zelenega kroga

Odkar so občine dobile večje pristojnosti pri posegih v prostor (določanje zazidljivosti parcel, umeščanje novih cest, kmetijska zemljišča), kar je bilo v preteklosti bolj v pristojnosti državnih organov, smo velikokrat priče škodljivim gradbenim posegom v naravno okolje. V zadnjem desetletju se je v državi zaradi gradbenih posegov izgubilo preveč prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Uprave občin in občinski sveti prepogosto popustijo pod pritiski različnih gradbeno interesnih skupin, kar rezultira v trajni degradaciji okolja. In tako se pogosto z lahkoto spremeni namembnost nezazidljive parcele na najboljšem kmetijskem zemljišču, gradnja neke nove ceste pa dobi prevečkrat prednost pred ohranjanjem kakovosti neokrnjenega naravnega prostora. Pohlepno prekupčevanje z zemljišči, brez ozira na varovanje narave, je postalo donosna panoga peščice ljudi v državi, ki so za svoj profit pripravljeni brez zadržka ignorirati ali izkoriščati pomanjkljivosti zakonodaje. Posledično smo priča kaosu v prostorskem načrtovanju. Vasi in mesta izgubljajo svojo estetiko in identiteto, gradimo pregosto mrežo cest in asfaltiramo vse mogoče kolovoze, betoniramo najboljša kmetijska zemljišča.

Ker je v izdelavi nov Občinski prostorski načrt za Krško, ki ga bo v končni fazi potrdil Občinski svet, želimo v društvu Zeleni krog opozoriti na probleme, ki smo jih na kratko predstavili zgoraj. Če pogledamo trenutno situacijo pozidanosti, velike količine prostih zazidljivih zemljišč in pogosto kaotično estetiko videza vasi in naselij v občini Krško, se nam zdi, da so problemi, ki jih izpostavljamo, nujni za resno obravnavo.

Kot samo en primer vprašljivega posega v naravno okolje v naši občini, lahko omenimo predvideno gradnjo nove ceste IP87/8-LN v Leskovcu, za katero smo izvedeli v zadnjem času. Cesta, za katero smatramo, da ni nujno potrebna, naj bi bila umeščena v območje kulturne dediščine, območje naravne dediščine in območje varovanja gozdov. Pobuda po stanovanjski gradnji na tem območju, ki je bila podana s strani nekaj posameznikov, je po našem mnenju vprašljiva, saj je v občini Krško veliko število zazidljivih parcel, ki so danes še nezazidane ali neizkoriščene.

Zadnje omenjeno je samo en primer. Kratek izlet po občini Krško, podeželju in naseljih, nam daje sliko, ki potrjuje naše domneve. V želji, da v prihodnosti izboljšamo področje urejanja prostora, pozivamo pristojne in tudi vse prebivalce občine, naj razmislijo o teh problemih ter sprejmejo odločitve, ki bodo ohranjale ali povečevale vrednost našega naravnega prostora, in ne profita, ki ga načrtujejo gradbeni investitorji.

Aleš Suša, Zeleni krog