Hrvoje T. Oršanič o odlagališču NSRAO

Lokalno partnerstvo Brežice je skupaj z ARAO organiziralo, dne 2.3.2010, predstavitev idejnega projekta za odlagališče NSRAO za vse občane Brežic. Udeležba je bila dobra, poleg predstavnikov vodstvenega odbora in pododborov Lokalnega partnerstva, so se dogodka udeležili tudi nekateri občinski svetniki, podžupanja in direktor občinske uprave Občine Brežice, predsedniki krajevnih skupnosti, predstavniki medijev, ter številni krajani, ki jih tematika zanima in jim ni vseeno, da bo objekt stal praktično skoraj na meji. Po uvodnih predstavitvah ARAO in podizvajalcev o tehničnih rešitvah v idejnem projektu za odlagališče NSRAO v Vrbini v občini Krško, o izvedenih terenskih raziskavah in opravljenih varnostnih analizah, ki so bile pripravljene za predvideno odlagališče, so udeleženci postavili številna vprašanja, na katera pa niso dobili ustrezne in jasne odgovore. Predstavniki ARAO so sicer podajali pojasnila, ki pa so bila pogosto zgolj splošna in brez natančnih podatkov, kar je zaskrbljujoče.

Javnost je do predstavitve idejnega projekta za odlagališče NSRAO lahko brala v sredstvih javnega obveščanja o nekaterih odprtih vprašanjih in sicer:

1.Sodeč po zaključkih zadnje študije načrta razgradnje NEK (Preliminary  Decommissioning Plan NPP Krško) bodo količine NSRAO bistveno manjše, kot pa so bile upoštevane pri pripravi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za NSRAO v Vrbini v Občini Krško.

2.Iz študije izhaja tudi, da bo manj količin NSRAO povzročilo višjo obremenitev okolja zaradi »višje specifične aktivnosti« - torej višja obremenitev okolja z neizogibnimi izpusti sevanj.

3.Javnost je bila obveščena o prekoračenem izpustu tricija v Savo, ni pa bila obveščena o kakršnih koli sankcijah zaradi izrednega dogodba. Pomembna je tudi ugotovitev, da je NEK v vrhu lestvice jedrskih elektrarn po izpustu tricija v okolje.

 

Na predstavitvi idejnega projekta NSRAO so bila postavljena naslednja vprašanja:

-za koliko radioaktivnih odpadkov je narejen načrt?

- koliko silosov bo zgrajeno za te odpadke?

- kateri odpadki bodo to - samo slovenski iz NEK in vsi od ostalih slovenskih proizvajalcev ali tudi »hrvaški« odpadki?

- po informacijah iz NEK (vezano na članek mag. Hrvoja T. Oršaniča, Dolenjski list) bo manj odpadkov, kot je bilo upoštevano v idejnem projektu. Koliko silosov bo sedaj potrebno?

-Kaj bo s preostalo kapaciteto v silosih? Ali bodo prazni?

- Ali boste naredili nov idejni projekt?

- Ali res nameravate odložiti tudi odpadke iz nove jedrske elektrarne v to odlagališče?

- Ali boste zaradi tega, ker bo prostor, sprejeli druge, tuje odpadke?

- Ali DPN sploh velja glede na spremembe v količinah NSRAO?

- Kako nova dejstva vplivajo na doze na ljudi? In na okoljsko poročilo?

- Upoštevaje bližino vojaškega in bodočega civilnega letališča v Cerkljah ob Krki - kakšne bi bile posledice, če se raztrešči avion v odprt silos?

- Kako bodo vplivale spremenjene talne razmere (načrtovana gradnja HE Brežice) na obstojnost in varnost v zemeljski silos odloženega odpada?

- Kako je načrtovana manipulacija z izcednimi vodami - kje izcedne vode končajo?

- Kje so zajemi naše pitne vode in ali je možen vpliv iz odlagališča NSRAO na njih?

- Zakaj niste naredili nobenih raziskav točno na lokaciji predvidenega odlagališča NSRAO?

Postavljena vprašanja, na katera niso bila pridobljena vsa pojasnila, lahko razdelimo na naslednje tematike:

- Ugotovljeno je bilo, da se je postopek od leta 2005 do sedaj večkrat spremenil, s čimer se je od začetnega primerjanja različnih variant izvedbe odlagališča na več potencialnih lokacijah upoštevalo le še to, kdo bo prvi sprejel predlog Državnega prostorskega načrta, kar je ustvarilo skoraj »tekmovanje« med dvema sosednjima občinama Krško in Brežice. Temu je sledila tudi Uredba o nadomestilih, ki je bogato nagradila le občino, v kateri je lokacija odlagališča NSRAO, vsi ostali pa so dobili neprimerljivo manj, kar je krivično, saj se vsi vplivi, ki jih takšen objekt v okolju povzroča, širijo ne glede na parcelne, katastrske ali občinske meje. Tak način poteka postopka ni bil v začetku predstavljen sodelujočim, s čimer se je že v začetku kršil postopkovni vidik.

- Javna razgrnitev, ki je potekala leta 2008, je zajemala zelo različne dokumente: to so zasnove za odlagališče, študija variant, okoljsko poročilo in posebna varnostna analiza. Dejstvo je, da so bili vsi ti dokumenti pripravljeni na vhodnih podatkih o radioaktivnih odpadkih, o samem odlagališču, o stroških izgradnje, o izračunih vpliva na okolje in ljudi iz leta 2006. V vmesnem obdobju pa so nastajali novi podatki o izvedbi odlagališča, o količini radioaktivnih odpadkov (iz začetnega volumna 18.000 m3 vseh NSRAO se je spremenil v 9.400 m3 slovenskih NSRAO, sredi leta 2009 pa se je količina zmanjšala po projektih NEK na okoli 5000 m3 vseh NSRAO), o specifičnih aktivnostih odpadkov in seveda posledično o vplivih na ljudi in okolje. Čeprav so bili vsi podatki znani že pred sprejemom Državnega prostorskega načrta v decembru 2009, pa v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO v Vrbini pri Krškem niso bila upoštevani, kar je nesprejemljivo. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da so v javni razpravi predstavljene doze na ljudi napačne. Še več, po ocenah bodo nove doze za ljudi večje za toliko, kolikor je specifična aktivnost višja od tiste, ki je bila v izdelkih upoštevana. Za koliko, pa ne ve nihče...

- V povezavi s prejšnjo točko se postavlja tudi vprašanje, kateri podatki morajo biti javnosti predstavljeni in na podlagi česa se sprejema državni prostorski načrt ter celovita presoja vplivov na okolje. Odgovorni, torej ARAO, so se sicer izgovarjali, da bodo varnostne analize še narejene, da bo pripravljeno poročilo o vplivih na okolje, ki bo upoštevalo nove podatke. Vendar čemu potemtakem služi prvi del postopka? Ni vseeno kakšni so osnovni vhodni podatki (koliko bo odloženih odpadkov, kakšna bo njihova specifična aktivnost).

- Večkrat je bila na razpravi omenjena posebna varnostna analiza. Sicer so bili predstavljeni rezultati, vendar je bilo premalo povedanega za primere zelo različnih, a verjetnih, izjemnih dogodkov (faktor nepredvidljivosti?) kot so potres (lokacija je na izrazitem potresnem območju), padec aviona v odprto odlagališče ali terorističen napad. Retorični odgovori, da to ni bilo izračunano tudi za NEK samo kažejo na pomanjkljivosti v zagotavljanju jedrske varnosti v državi. Odgovori bi vsekakor morali biti podani v postopku javne razgrnitev, ki pa je že mimo.

- Nesprejemljivo je razmišljanje, da je odlagališče NSRAO namenjeno celotnim odpadkom od razgradnje NEK ali celo že za NEK2. Odprto ostaja vprašanje hrvaške participacije pri reševanju NSRAO! Direktor ARAO je potrdil, da je odlagališče namenjeno VSEM NSRAO in tudi bodočim NSRAO od NEK2! To se nam zdi sporno, saj se lokalne skupnosti še nikoli niso pogovarjale o drugem bloku NEK, ki ga, kolikor vem, tudi še ni v nobeni uradni prostorski strategiji. Ali država sploh ve, da je to tudi odlagališče za drugi blok NEK?

- Delovanje lokalnega partnerstva v Brežicah preneha s 30. marcem. Udeleženci javne predstavitve so dali jasno in enotno podporo nadaljevanju dela Lokalnega partnerstva, kar bi moral ARAO vsekakor upoštevati. Delo Lokalnega partnerstva je bilo ocenjeno kot zelo dobro in v korist lokalnim skupnostim.

STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE-SEGKardeljeva ploščad 1,LjubljanaTel: 01 / 565 38 28, GSM : 041 247 367Spletna stran : www.seg.siŠtevilka : 04/10Datum: 24.2.2010

mag.Hrvoje Teo Oršanič Podpredsednik SEG