Izjava za javnost ob dnevu slovenskih lekarn

Ob dnevu slovenskih lekarn, ki ga lekarne praznujemo na današnji dan, lekarne vsako leto organiziramo aktivnosti, s katerimi obiskovalce lekarn, pa tudi širšo javnost, dodatno seznanjamo in vzgajamo v bolj varni, racionalni in pravilni rabi zdravil. Danes pa želimo zaposleni v lekarniški dejavnosti opozoriti tudi na to, da se v zadnjih letih srečujemo z vprašanjem vedno večjega obsega dela, hkrati pa slabšega vrednotenja farmacevtskega dela v lekarnah.

Sedanja kriza in stanje zdravstvene blagajne je namreč v začetku septembra pripeljala do tega, da so se drastično znižale cene lekarniških storitev, saj se je plačilo za enoto dela v lekarni (cena lekarniške točke) drastično zmanjšalo in zdrknilo na vrednost iz leta 2004.

Zavedamo se, da v teh kriznih časih nikakor ne moremo računati na povečevanje sredstev za javno lekarniško dejavnost, toda bojimo se, da tolikšno krčenje sredstev za lekarniško dejavnost ne prinaša nič dobrega. Obremenjenost slovenskega farmacevta s številom receptov je že sedaj med najvišjimi v Evropi, prav tako število ljudi na posameznega farmacevta. Financiranje preskrbe z zdravili in zagotavljanje zalog je nočna mora lekarnarjev, ki tega ob podaljševanju roka plačil zavarovalnic več ne zmorejo.

Znižanje sredstev posledično pomeni, da se resno približujemo točki, ko bo zaradi preobremenjenosti lekarniških farmacevtov na kocki varnost ljudi zaradi povečane možnosti napak. Tudi čas svetovanja, ki je že tako prekratek, se bo še zmanjševal. Obenem pa smo farmacevti osebno in kazensko odgovorni za izdajo, pripravo, kontrolo  zdravil in za svetovanje.

Z vidika preskrbljenosti prebivalstva z zdravili pa se obeta tudi nevarnost, da lekarne, ki poslujejo na področjih izven večjih mest, ne bodo več rentabilne. V primeru zapiranja nerentabilnih lekarn se bo zmanjševala dostopnost do zdravil, s čimer bi naredili korak nazaj v približevanju pacientom.

S tem razgrinjanjem stanja v slovenskih lekarnah želimo zgolj predstaviti dejstva, ki so širši javnosti manj znana. Vseh lekarn ne gre enačiti z redkimi svetlimi izjemami, ki zaradi svojih elitnih lokacij in dobrega zaslužka dajejo vtis uspešnega poslovanja lekarn. Zavedati se je potrebno, da pri šest- do sedemodstotni marži pri zdravilih na recept lekarne ne zmorejo pokrivati stroškov, zato so izgube v javni dejavnosti (pri zdravilih na recept) prisiljene pokrivati s tržno dejavnostjo (prodajo dodatnega blaga), kar pa ne more trajati v nedogled. Mislimo, da so naše zmogljivosti zategovanja pasu do konca izkoriščene.

Slovenski lekarniški farmacevti želimo, da bi se država in odgovorne institucije zavedale resnosti situacije in razmišljale o posledicah svojega ravnanja, saj tudi na področju lekarništva in dostopnosti zdravil pacientom ne smemo krčiti njihovih pravic.

Slovenski lekarniški farmacevti