IZJAVA ZEG OB OBLETNICI JEDRSKE NESREČE V FUKUŠIMI

Slovenija postaja vedno bolj nenavadna dežela, ki je vse težje primerljiva z uspešnimi in vzorčnimi državami, po katerih se deklarirano orientira. Ob obletnici jedrske nesreče v Fukušimi pade v oči, da od nesreče dalje ni bila opravljena nobena meritev odnosa javnosti do nesreče in njenih posledic, ne pri centru za javno mnenje pri FDV in ne v organizaciji Dela Stik. Ninamedia je edina izvedla meritve javnega mnenja v letu 2011 brez omenjanja Fukušime.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije – ZEG , nevladni okoljski organizaciji ugotavljamo, da meritev javnega mnenja ni bilo zaradi pričakovanega neugodnega rezultata, ki bi bil rezultat tragičnih posledic v okrožju Fukušima kot tudi posledičnega izstopa nekaterih za Slovenijo pomembnih držav iz rabe jedrske energije. Zaradi projedrskega informiranja slovenske javnosti ta ni bila obveščena o nekaterih bistvenih značilnostih nesreče in njenih posledic:

1) Kljub vsem zavarovanjem preko 100.000 ljudi, ki so se morali izseliti in so bili najbolj prizadeti, po letu dni še vedno ni prejelo primerne socialne in finančne podpore. 2) Zaradi nepremišljene odločitve japonske vlade evakuirani prebivalci niso smeli vzeti s seboj (preveč radioaktivnih) domačih živali, kar je vodilo do nepredstavljivih prizorov trpljenja zapuščenih živali in do ilegalnega vračanja posameznih ljudi na prepovedano območje, da bi jim pomagali, in s tem njihovega nadaljnjega izpostavljanja radioaktivnosti.

Stéphane Hessel, pisec nedavno v slovenščino prevedene knjižne uspešnice »Zoperstavite se », je v današnji izjavi zatrdil, da je nesreča v Fukušimi spomnila ves svet, da je jedrska tehnologija škodljiva in da je zatrjevanje, da jo je mogoče kontrolirati, iluzija.

V Sloveniji je v zadnjem letu, ko so številne države sklenile opustiti jedrsko tehnologijo, začela delovati skupina za gradnjo drugega reaktorja v Krškem. To je absurd, ki je v protislovju z dejstvom, da je v najnovejši zgoraj omenjeni raziskavi iz lanskega leta „dobra polovica (51,2%) anketirancev odločno nasprotuje gradnji nove jedrske elektrarne v Sloveniji, 14,1% je proti, dokler ne rešimo vprašanja odlaganja radioaktivnih odpadkov, 16,5% je za, če bo zgrajena po najvarnejši sodobni tehnologiji". Javno mnenje je torej proti gradnji NEK 2, jedrski lobisti pa kar rinejo z glavo skozi zid kljub lanski nesreči v Fukušimi, kjer je bila v uporabi najvarnejša sodobna tehnologija. Tako so jo označevali na Japonskem in povsod po svetu .

Od 54 japonskih reaktorjev sta ta trenutek sicer samo dva priključena na električno omrežje in proizvajata električno energijo, vlada pa ne izključuje možnega izstop iz jedrske energije in ustavitev vseh reaktorjev že do poletja letošnjega leta. Zlasti zato, ker ustavitev skoraj vseh reaktorjev na Japonskem ni povzročila energetske krize, bo pa zelo pospešila prehod k obnovljivim virom energije.

Sedanji vladi Janeza Janše, kar koli si že kdo misli o njej, je treba priznati, da je njena jasna odločitev za nadaljevanje gradnje TEŠ 6 pogumna in pravilna.

Kampanja nekaterih nevladnih 'okoljevarstvenih' organizacij proti TEŠ 6, čeprav je preverjanje finančnega ozadja vsekakor upravičeno in potrebno, pa je bila očitno motivirana z interesi jedrskega lobbyja za gradnjo NEK 2. Če bi TEŠ 6 uspeli preprečiti, bi na strežaj odprli vrata gradnji drugega reaktorja v Krškem. Toda ta nenavadni angažma samozvanih okoljskih organizacij ni več nič tako čudnega v Sloveniji. Neka druga nevladna organizacija, DOPPS, društvo za opazovanje ptic, je doslej žal uspešno preprečila gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji in je zato letno nagrajena z 1 milijonom evrov proračuna ter ima cca 20 zaposlenih. Tudi to je bilo v korist eventualne gradnje NEK 2.

Vendar ima jedrski lobby, kar zadeva finančne računice, v rokah slabe karte.

600 MW TEŠ 6 bi stalo 1 milijardo 300 milijonov, cena gradnje jedrske elektrarne Olkiluoto 3, ki je že pet let v zamudi, pa je med tem narasla za 1500 MW na 6 milijard 400 milijon. Kje je zdaj električna energija bolj poceni? Stroški gradnje TEŠ 6 so narasli za 500 milijonov, stroški gradnje Olkiluota pa za 4 milijarde, pri čemer bo ta ponesrečena elektrarna dajala le da in pol krat toliko električne energije kot TEŠ 6. S tem da se Areva, francosko podjetje, ki gradi jedrsko elektrarno, in finsko elektrogospodarstvo, medsebojno tožita na sodišču in ni jasno, kdo bo plačal to velikansko podražitev.

Sicer pa so se moderne, demokratične družbe začele dokončno odpovedovati jedrski tehnologiji, z izjemo ZDA in Velike Britanije, pa še tam ni nobene jedrske renesanse. Jedrska energija je atraktivna samo za države z osi zla, in te si to oznako v tem primeru celo zaslužijo.

Predsednik ZEG-a Karel Lipič, univ.dipl.ing.