Komentar društva Zeleni krog

V društvu Zeleni krog pozdravljamo prizadevanje občinske uprave za rešitev problema mirujočega prometa v starem mestnem jedru. Pohvale gredo tudi izdelovalcu študije v kateri je veliko dobrih idej, kako v Krškem izboljšati problematiko parkiranja osebnih vozil.

Želeli bi samo pojasniti zadevo, v kateri je stališče društva Zeleni krog malce drugačno od tega, kakor je zapisano v obvestilu za javnost, ki ga je 26.1.2011 podala Občina Krško.http://www.krsko.si/novice.php?id=1428

Zapis obvestila za javnost:»Skupno je bilo tudi mnenje, da gre uporabiti idejo, da se v dopoldanskem času omogoči parkiranje, na sedaj zaprtem delu od stare lekarne proti nekdanji trgovini Hardi, za zaposlene v tem območju in lastnike obrti. V popoldanskem času pa bi bil omenjeni del zaprt za promet, kar bi reševali s stebrički oziroma verigo, katero se upravlja z daljinskim upravljalcem. »

Do ideje, da se na zaprtem delu CKŽ od stare lekarne do stare trgovine Hardi omogoči parkiranje, smo v društvu Zeleni krog vseeno zadržani. Če se v društvu za kaj zavzemamo, to vsekakor ni odpiranje peščevih površin za motorni promet. Prvič, ker je ta del že 20 let cona za pešce in je bil v tem smislu tudi urejen. Drugič: to je edina od šestih cest, ki v tem delu potekajo vzporedno in na njej ni motornega prometa (obvoznica ob Savi, Dalmatinova, CKŽ, za in pred bloki na Bohoričevi in še sama Bohoričeva ulica). Res je, da dopoldne na tej peš coni ni nobenega »življenja«, kar bi lahko rekli tudi za ves ostali del starega mestnega jedra, v popoldanskem času pa ta ulica zaživi kot prostor za igro (kolesarjenje, rolanje,..) veliko otrok iz okoliških blokov. Tu je tudi mladinski oddelek Valvasorjeve knjižnice. V popoldanskem času je ta del vsekakor najbolj živahen del sicer mrtvega mestnega jedra. Pri tem je treba ponoviti stališče društva Zeleni krog, identično stališču uspešnih svetovnih urbanistov, ki se ukvarjajo z »oživljanjem« mrtvih mest: parkirani in ostali avtomobili, ki večinoma samo vozijo mimo, ne prispevajo k mestnemu utripu toliko kot pešci in kolesarji. Nadalje gre pripomba namenu, da se na tem delu »omogoči parkiranje za zaposlene v tem območju in lastnike obrti«. Problem, ki je bil na predstavitvi študije izpostavljen, govori ravno o tem, da je potrebno najboljša parkirišča omogočiti obiskovalcem, ki staro mesto obiščejo za kratek čas, ne pa takšnim, ki prostor zasedejo za osem ali več ur.

Glede drugih predstavljenih ukrepov se vsekakor strinjamo, da se primerno označi vsa parkirišča kjer bo v bodoče dovoljeno parkiranje, kar je ukrep, ki najmanj stane, tako Občino kot tudi občane. Vse lastnike avtomobilov, ki bodo parkirali izven označenih mest (še posebej na zelenicah, avtobusnih postajah, pločnikih, prehodih za pešce), bo redarska služba pač primorana kaznovati. In ko se bo čez nekaj časa vzpostavil red (kar bo en sam redar v Posavju težko zagotovil (klub dobri volji, ne more)), šele potem lahko razmišljamo o tem, da za promet z vozili delno odpremo območje sedanje peš cone CKŽ, seveda pod posebnimi pogoji: prednost naj imajo pešci in kolesarji, omejitev hitrosti 20 km/uro, popoldne prepovedano za avtomobile, razen z dovolilnicami.

In na koncu še o peš mostu.Kot smo v društvu Zeleni krog že večkrat omenili, smatramo, da bo peš most največ pripomogel k rešitvi težav tudi s področja parkiranja, predvsem pa oživljanja starega mestnega jedra. Ker se zavzemamo za most, ki bo Videm in staro Krško povezal po najkrajši poti, bi želeli, da se most na desnem bregu priključi prav v smeri proti sedanji peš coni na CKŽ. Torej poševno na tok reke Save postavljen most, prav tako, kot je poševno postavljen novi most pri hidroelektrarni. Most za pešce in kolesarje bi po mnenju društva Zeleni krog moral predstavljati prioriteto in bi se moral zgraditi prej kot načrtovana parkirna hiša pri Občini. Namreč, izsledki študije o mirujočem prometu so natančno pokazali, da je parkirišč v starem mestu dovolj, problem je samo v neustrezni uporabi. Aleš Suša, Metod Vodeb