Naravna dediščina je javno dobro

Kje so tiste stezice k'so včasih bile?

V sklopu Posavskega festivala tematskih poti 2016 je bilo na krško Grmado načrtovanih več pohodov in sicer: pohod po Trapistovi poti, Kulinarični pohod in 12-ur Grmada Challenge. Nekaj dni pred izvedbo dogodkov smo organizatorji od EU Krško prejeli zapisnik izjave pooblaščenca vinogradnikov območja, kjer poteka t.i. trim steza na Grmado. Iz dokumenta je razvideti, da morajo organizatorji prireditev pridobiti soglasja lastnikov parcel.

Prva dva pohoda sta bila realizirana v kombinaciji z drugimi potmi, zadnji, 12-ur Grmada Challenge, ki naj bi se odvil v soboto, 11.6.2016 pa smo morali odpovedati. 6.6. 2016 sta se člana društva NaTuro sestala s predstavnikom vinogradnikov, ki je v porotnikovi maniri, kot je pojasnil, pokazal vse podčrtane zakone in kazni ter zagotovil, da bo branil svojo pot z vsemi pravnimi sredstvi, policijo in inšpekcijami. Povedal je, da četudi pridobimo soglasja vseh lastnikov, sam dovoljenja pač ne bo podpisal. Kot organizator športnih prireditev sem ta dejstva vzela sicer v zakup, nikakor pa ne sprejmem krivde, ki mi jo je pripisal - kot je npr. novačenje otrok na Grmado, planinske tatove pridelkov, urejanje in vzdrževanje trim poti in vse ostale, ki v zadnjih dveh letih smetijo po Grmadi. (Verjetno mi iz let še vedno visi smrkavost, pa mi ljudje na takšen ali drugačen način kažejo svoj odnos.) Vendar pustimo to.

SMOTRNO NAČRTOVANJE POHODNIH POTIS podobnimi problemi se srečujejo mnoge poti v državi. Jedro problema torej niso prepovedi lastnikov zemljišč, pač pa dejstva, da je virus trendov turističnih vsebin o oblikovanju poti, ušel iz nadzora. Ker so mi dobro znane razmere v praksi lahko zatrdim, da je novodobnih poti v Sloveniji zagotovo preveč. Težko je tudi razumeti, da nekatere od njih, narejene celo iz EU sredstev, vpisane sicer v mnoge publikacije in vaške zemljevide nimajo ustreznih dovoljenj, urejenih lastništev in niti osnovnih pogojev preživetja! Naj omenim, da zaradi novih razmer na terenu vse pogosteje odkrivam novo športno panogo, kot je pohodno plazilstvo in to na poteh, ki so se še do nedavnega kitile z »imeni leta«. Odpoved športne prireditve v Krškem je pač pohodna pomlad, ki naznanja, da inflacija pohodnih poti prinaša vrsto težav na lokalnem in nacionalnem nivoju in da se bodo mnogi dolgoletni skrbniki poti znašli v primežu privatnih interesov. V nedorečenih in nedokončanih pohodniških projektih delujejo v ilegali mnoga društva, zavodi in celo občine. Dobesedno.

In naj zapišem še nekaj. Za izpeljavo dogodkov, usmerjenih celo s strani nacionalnih programov morajo posamezna društva pridobiti nerazumna soglasja. Izgleda, da je takšna birokracija poenostavila razmišljanje uradnikov in pridno polni blagajno. Lokalna »praznovanja« so torej povezana s kopico nemogočih določb kot so: zapora cest, prijava dogodka, igranje harmonike, itd... Poskrbeti je potrebno za varnostnike, zdravnike, potapljače, reševalce... In tako so zakoni enaki npr. za organizatorje ljubljanskega maratona ali pa za organiziran pohod društva treh čebelarjev. Izvajanje reda po načelu - davčne blagajne za vse - je do sobote reguliral društva in rokodelce. Izkazal se je za povsem zgrešenega, zato ga je država po petih mesecih za mnoge ukinila. Menim, da bo preteklo še nekaj Save, da se bodo uredile tudi ostale nujnosti.

NAMESTO KONCALanskoletna izvedba 12-ur Grmada Challenge je bila odlično sprejeta, zato smo že teden dni prej beležili več kot 150 tekmovalcev iz vse Slovenije. V dogodek je verjelo mnogo društev, sponzorjev in posameznikov, ki so se aktivno vključili v organizacijo prireditve. Zaradi zgoraj navedenih dejstev se v Krškem začasno zapirajo nove priložnosti turističnih oken. Kot dober gostitelj se, seveda, ne želimo kompromitirati in športnike vkleniti v takšen duh Posavja!Žal je postala praksa, da na eni strani načrtujemo dogodke, se predstavljamo na sejmih - tudi v tujini in se igramo Turizem smo ljudje... Na drugi strani pa bo niz odpovedi določal številčnost feelanja Slovenije in nje lepote.

Naši predniki so gradili planinske domove v času, ko ti objekti niso veljali za črne gradnje. Verjamem, da so jih postavljali za mlajše generacije, ker so verjeli, da je potrebno imeti svetišča za druženje. Do njih so peljale služnostne poti, raznoterih lastništev. In v dneh, ko se » v strup spreobrača vse, kar si srce sladkega obeta« nas krška Grmada združuje bolj, kot si je mislil moj dedek, ko je pomagal graditi planinski dom na Grmadi. Tudi sama nosim odgovornost do dediščine. Zato in samo zato je na pobudo mnogih naše društvo pripravilo peticijo Občini Krško za pravno ureditev trim steze na Grmado. Do 22.6.2016 se lahko v Štiblc baru na Vidmu s podpisom pridružiš pobudi: GRMADA ZA JAVNO DOBRO.

Za društvo NaTuro, Pia Peršič