Naša druženja so le še spomin

Kdo nam kroji to, kar je samo enkratno, tukaj in zdaj – življenje. Ali nismo že dovolj izkušeni in zreli, da znamo vplivati na dogajanja na nas samih in naši okolici. Res je, da v času, ko koronavirus maha z vsemi krili, mogoče že z repom, uničuje naša življenja in pri tem ne izbira. Pogrešamo bližino človeka, objem, stisk roke in nasmeh na obrazu. Naša druženja so poniknila skoraj že v pozabo. Vendar smo mi, upokojenci, zakladnica iznajdljivosti in izkušenosti. Vsaj nekateri, da ne rečem še zelo sposobni tudi v času, ko nas ogroža virus. Predsednica Društva upokojencev Raka Fanika Metelko je organizirala šivanje zaščitnih mask, ki so bile po pošti poslane vsakemu članu društva. Ona poskrbi, da vsak član dobi novoletno in rojstno dnevno čestitko. Projekt »Starejši za starejše«, ki smo ga izvajale od leta 2008, smo prekinile. Trudimo se, da imamo še vedno stike po telefonu in se med sabo obveščamo o nastalih nujnih problemih. Dogovarjamo se o pogrebni udeležbi in to pod strogimi zaščitnimi ukrepi. Praznovanja starostnikov v Domu starejših občanov v Krškem zgolj se je naše društvo udeležilo s tremi člani društva in skromnim darilom, čeravno smo leta nazaj tudi s pevsko skupino popestrili praznik. Člani društva smo se odločili, da sodelujemo v projektu »Mala pozornost za veliko veselje«, ki ga je organizirala Ana Petrič iz Notranje Gorice. Hvala vam, gospa Petrič, za ta velik vseslovenski projekt, s katerim ste marsikateremu upokojencu polepšali praznični čas. V tej veliki in humani akciji smo vezle čestitke z zlato nitko, s prejico pa angelčke in zvončke. Predpraznični čas smo si olepšale ob pričakovanju novega leta 2022 z vezenjem in pripravo čestitk. Hkrati pa se z veseljem zavedamo, da smo še v tej starosti sposobne ustvarjati, kar nas notranje bogati.

V sodobnem času nadgrajujemo različne reči, nadgradimo še to največjo vrednoto »življenje«, ki je v današnjem času najbolj ogroženo. Potrudimo se, da ob pomoči drug drugemu ne bi bila samo vrednota, ampak tudi kvaliteta življenja. Člani društva zelo pogrešamo vse dejavnosti, ki jih sprejmemo v letnem programu društva. To so razne dejavnosti, kot so ročna dela in z njimi povezane razstave. Pogrešamo izlete po lepi naši Sloveniji. Pogrešamo razna tekmovanja in druženja s sosednimi društvi. Z velikim hrepenenjem pričakujemo čas, ko nam bo slovenska pesem napolnila naša srca. Takšno je bilo življenje v društvu, ki ga sedaj večni upanje na lepše še živi.

V letnih mesecih smo si upokojenci krajšali in lepšali dneve s sprehodi v naravo, občudovali njeno lepoto, žuborenje potočkov, žvrgolenje ptic in brenčanje čebelic po dišečem cvetju. Vsaj nekaj nam je dano. Spoštujmo to, kar imamo, in pričakujmo, da bo prišel, ne vemo pa še kdaj, a zagotovo bo kot Silvestrski poljub, objem in stis rok naših najdražjih.

Upokojenka Milka Kranjc