Svečana akademija je minila in priznanja so podeljena. Seveda čestitam prejemnikom, pa vendarle ne morem, da ne bi...Spomladi smo se predstavniki društev in posamezniki odločili, da podpremo kandidaturo gospoda Draga Gradiška za častnega občana občine Krško. Seveda bomo! Če si pa on tega ne zasluži, kdo si pa? Kasneje sem izvedela, da enega pa vendarle že imamo.Po mojem ni nihče podvomil v uspeh našega početja. Pa smo se ušteli! Napočil je trenutek resnice. Drago v svojem življenju ni storil dovolj, da bi prepričal komisijo, ki je gotovo strokovna in objektivna, da je suvereno zavrnila predlog tolikih ljudi. Drago, žal, vse ure, dnevi in noči so bili premalo.Naslednji trenutek resnice: soočenje z vsemi flavzami in uradnimi informacijami, ki krožijo. Torej naš kandidat je neprimerljiv z gospodom, ki ta naslov že ima (seveda z dolžnim spoštovanjem do njega, da ne bo pomote). Pa je moč primerjati nekoga, ki dela v poslovnem in tehničnem svetu v svoji stroki, z nekom, ki dela v nerealnem (imaginarnem) sektorju, ki že samo s tem, da je v službi, požira davkoplačevalski denar? To, da je bil Drago tudi direktor, ki je moral za svojo šolo zagotavljati denar, torej ni pomembno. Potem najbrž pri obnovi hotela in preselitvi glasbene šole nima nobenih zaslug. To, da se je pod njegovim vodstvom glasbena dejavnost v našem okolju izjemno razmahnila, ni pomembno (čeravno se na kaki proslavi s tem celo kdo pohvali).Otroci in ljubiteljski glasbeniki so lahko ustvarjali z ramo ob rami s profesionalnimi glasbeniki. Poleg druženja, glasba dokazano omogoča razvoj ustvarjalnosti in inovativnost, kar je pa ja v interesu kapitala in struktur iz realnega sektorja.Takoj, ko sem izvedela, da si Drago ne zasluži naziva častnega občana, sem zadevo preverila pri uradni osebi. Zagotovila mi je, da pravilnik predvideva postopnost in da smo ga pač pri predlogu polomili – morali bi prebrati pravilnik. Nisem bila edina, ki je dobila tak odgovor in se posipala s pepelom. Čez nekaj dni sem dobila pravilnik in glej ga zlomka, nič ne govori o postopnosti. Res je, da tudi nič ne govori o možnosti ugovora na odločitev komisije... Zakaj se je bilo treba sklicevati na pravilnik v njegovi neobstoječi točki?Včasih smo bili na gospoda Gradiška res jezni. On je znal iz proračuna potegniti denar za svoje orkestre in svojo šolo. Jezili smo se na pravilnik o merilih in na njega. Seveda smo mu zavidali. Uspelo mu je nekaj, kar nam ni. Je prav, da so sedaj take zamere jeziček na tehtnici, ko se tehtajo nesporne zasluge nekoga, ki je skoraj vso svojo aktivno delovno dobo posvetil glasbenemu šolstvu v naši občini? Ni!Še je cvetk. Menda je kriv za padec kvalitete nekega drugega orkestra. Iz tistih koncev baje prihaja veliko zamer. Kam gremo k mesarju? A v domačo mesnico, tudi če ni dobro, ali gremo tja, kjer smo z uslugo zadovoljni. Mogoče jih je pa odvlekel na silo...Drago je bil žal aktiven samo na svojem področju. Na kolikih področjih pa smo lahko vrhunski? Sama najbolj uživam na področju gledališča in zborovskega petja. Na nobenem nisem vrhunska. Ampak na področju glasbenega šolstva in instrumentalne glasbe ne naredim pa NIČ. NIČ, ker ne znam in si ne domišljam, da lahko sodim kar vse povprek.Žal mi je, da ne morem, da ne bi, ko je zunaj sonce, ko se na spletu vrti odličen filmček o tem, kako smo v Krškem srečni in ko tu in tam še po malem praznujemo. Sprašujem se: »Kdo pa, če on ne?« Ko se oziram okrog, se med nami ne sprehaja, ali pa je skrit kje v realnem sektorju ali med vinogradi...Pa lep pozdrav!
Mirjana Marinčič, predsednica Zveze kulturnih društev Krško