Odziv na "Proti temu, da se denar iz RTV prispevka steka v privatne žepe"

Če bi si koalicija želela podrediti Radiotelevizji bi bilo najlažje, da bi ostalo tako kot je. Torej, da bi ohranili Grimsov zakon, ki omogoča politizacijo RTVS in daje vladajoči koaliciji možnost, da »deluje po naročilu ene politične opcije«.

Nesmiselna je laž, da bo RTVS gospodarska družba. Zakon ne predvideva nobene gospodarske družbe. RTV ostaja v lasti Republike Slovenije in bo v celoti organizirana kot javna služba oz. oseba javnega prava, le tam, kjer je potrebno zaostriti odgovornosti (vodenje), se uporablja princip, ki velja za družbe. Zaostritev odgovornosti vodstva je nujno potrebna, glede na to, da po sedanji ureditvi za sporne poslovne poteze nihče ne odgovarja.

Dejstvo je, da bo političnega vpliva manj! Za razliko od sedaj veljavnega zakona, ko 23 od 29 članov Sveta RTVS imenuje politika, tudi politične stranke, bo v novem zakonu od 17 članov neposredno imenovanih 10. Politične stranke pa ne imenujejo nobenega predstavnika. Vlada ohranja zgolj še 1 predstavnika v 7 članskem nadzornem svetu. Državni zbor imenuje 3 člane nadzornega sveta, od tega enega na predlog opozicije. Vladajoča politika torej tudi v nadzornem svetu nima večine. Po sedaj veljavnem zakonu je nadzorni svet dejansko politični organ, saj vlada in državni zbor imenujeta kar 9 od 11 članov nadzornega sveta.

Zakon o RTVS, o katerem bomo odločali na referendumu omogoča posodobitev javnega servisa in takšno RTVS kot jo v prihodnosti potrebujemo. Zato je ta zakon potreben - ne pa zaradi političnih strank. Zaradi te pomembne javne ustanove, zaradi poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev.

Prav ta Zakon RTVS povečuje odgovornost vodilnih in preprečuje "zaslužkarstvo", kar je tudi eden izmed očitkov SDS. Zakon izrecno določa, da se RTV prispevek ter druga javna sredstva lahko porabijo samo za opravljanje javne službe. Teh sredstev ni mogoče porabiti za financiranje komercialnih dejavnosti. Še več, RTV je dolžna presežke iz opravljanja vseh dejavnosti porabiti za nekomercialne programe. Šele potem, ko so vsi računi plačani, se lahko do skupno 10 % presežka iz tržnih dejavnosti nameni nagradam za vse zaposlene in vodstvo.

Če spremljamo javnomnenjske raziskave o gledanosti RTV programov, lahko sklepamo, da imamo slabši radijski in televizijski program, ne pa boljšega kakor so obljubljali zagovorniki Grimsovega zakona leta 2005. Zakon, ki gre tokrat na referendum, ni nastal čez noč, ni ga pisala ena oseba, ampak je pri njem sodelovala strokovna javnost in je plod številnih usklajevanj najširše možne javnosti, predstavlja pa orodje, s katerim bo javni servis lahko deloval boljše in učinkovitejše.

OO Zares-nova politika Brežice