Pomen gradnje verige He na Savi - odmev

V kolumni, 16.4.09 in 30. 4. 09, g. Vizjak oznanja svoje mnenje, da naj bi v Sloveniji uporabljali vse vire energije: nuklearno in ostale obnovljive vire, ne glede na to, da se je poraba že zmanjšala. Čemu potem drugi blok NE in elektrarne na Savi in še na drugih rekah. Zaradi debelih dobičkov nekaj bogatašev?

Razumneje bi bilo rabiti nuklearno energijo ali pa vse naravne vire, in ne obojega hkrati! Pravo rešitev naj bi sprejeli na državni ravni.

Poleg širitve NE Krško g. Vizjak tako zavzeto zagovarja gradnjo elektrarne na Savi pri Brežicah, da je v svoji vnemi ustrelil kar nekaj krepkih kozlov. Prav zato se pridružujem kritičnemu mnenju piscema komentarjev, g. Oršaniču in g. Klenovšku.Vodne elektrarne seveda potrebujejo prostor v naravi in delujejo po svojih zakonitostih. Da bi imele zadosti vode naredijo jezera in jih zatesnijo z zagatnimi stenami, kar je zanje povsem normalno. S tem pa prekinejo stik med reko in podtalnico. Pri Brežicah naj bi bilo zelo obsežno in visoko jezero. Ostalo pa bo nekaj prostora med mestom in jezerom. Ta ostanek prostora pa naj bi bil po mnenju kolumnista raj na zemlji za Brežice. Prav tako trdi, da bo urejena reka Sava in okolica. Zatrjuje, da bo tudi višja podtalnica, da bo Sava plovna med Brežicami in Čatežem ter da se bo mesto razvijalo in širilo proti zahodu (. Resnica je seveda popolnoma drugačna. Če se bo elektrarna gradila pri Brežicah je treba sprejeti njene dobre in slabe strani; ne pa govoriti, da bo vse pretežno samo dobro in celo lepo. Razumljivo je, da se bodo trudili, da bi ostanke ostankov primerno uredili, da bi zakrili degradacijo neukim očem. Junija 2005 je Društvo za oživitev mesta Brežice speljalo odmevno okroglo mizo o brežiški elektrarni s temo: » KAJ BODO BREŽICE DOBILE IN KAJ IZGUBILE«, obljubljene so bile študije.

Pa pojdimo po vrsti: poslančeva trditev, da bosta Sava in okolica urejena, je nesmisel, kajti uredili bi se le ostanki ostankov narave. Dejstvo je, da sta reka in podtalnica živ organizem, ki ga elektrarna preseka na dvoje in lahko povzroči težke posledice. O delovanju reke in podtalnice si g. Vizjak lahko prebere v naši, še več v švicarski strokovni literaturi, če že ne verjame kmetom ali našim vodarjem, ki so desetletja pravilno urejali slovenske reke, potoke in gradili obrambne nasipe proti poplavam, imeli so svoj sedež tudi v Brežicah (ing. Drago Mišič, Avšič, Deržanič...). Torej je trditev o dvigu podtalnice iz trte izvita! Rimljani so s kamnom obložili le savsko pristanišče ob mestu Neviodunumu, če bi bili vedeli za poslančeve napotke, bi Savo morda obložili vse do Brežic, da bi ozaljšali »brežiška vrata«.

Posebne vrste cvetka je poslančeva napoved o plovnosti Save med Čatežem in Brežicami. Seveda bi bilo mogoče pluti s čolni in papirnatimi ladjicami. Plovnost na rekah pa pomeni transport z rečnimi ladjami, ki poteka po Savi iz smeri Črnega morja do Siska in obratno. Ing. Brus (Vodno gospodarstvo SRS) je že pred leti povedal, da bi bila možna plovba do Brežic le po poglobitvi Save do Siska. Na osnovi takratnih podatkov je bilo predvideno savsko pristanišče vzhodno od novega mosta z možnostjo cestne in železniške povezave (Urbanistični načrt Brežic-diplomska naloga 1960).

Razvoj in širitev Brežic proti zahodu, kot navaja kolumnist, pa bi pomenilo uničenje srednjeveških Brežic. Saj bi s tem uničili temeljno urbanistično zasnovo: grad in mesto na obrambnem obzidju, ki ga je gradila in popravljala takratna država. Kot beremo, bi to vlogo sedaj prevzela elektrarna!? In celo uredila okolico pod Brežicami na ostankih ostankov bogate naravne dediščine.

Karl Filipčič, u.d.i.arh.