Časopis za pokrajino Posavje
29.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Revmatične bolezni: zakaj so zgodnja diagnoza, hitro in intenzivno zdravljenje ter redno spremljanje

Objavljeno: Petek, 10.10.2014    Rubrika: Prejeli smo
Revmatične bolezni: zakaj so zgodnja diagnoza, hitro in intenzivno zdravljenje ter redno spremljanje

Ljubljana, 10. oktober 2014 – V nedeljo, 12. oktobra, obeležujemo svetovni dan revmatikov. Ob tej priložnosti Društvo revmatikov Sloveniji poudarja, da so hitra napotitev k revmatologu, zgodnja diagnoza, hitro in intenzivno zdravljenje ter redno spremljanje bolezni ključni dejavniki za uspešno obvladovanje revmatičnih bolezni. Zdravljenje teh bolezni je v zadnjih desetletjih močno napredovalo in področje slovenske revmatologije je vsaj na tako visoki ravni kot v razvitejših evropskih državah. Revmatiki pa opozarjajo na ozko grlo – čakalne dobe – ki so nedopustno dolge in kjer bi lahko dosegli še pomemben napredek pri obravnavi bolnikov z revmatičnimi obolenji.

Revmatične bolezni so kronične bolezni, kar pomeni, da je njihovo zdravljenje dolgotrajno in traja do konca življenja. Vnetne revmatične bolezni, s katerimi pri nas živi od 40 do 60 tisoč ljudi, pa so skupina avtoimunskih bolezni, ki povzročajo kronične bolečine, vnetja, okorelost in izgubo funkcije sklepov. Če bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma povzroči nepovratne funkcionalne okvare sklepov, jih celo trajno uniči, kar v skrajni posledici vodi v invalidnost. Najhitreje pride do funkcionalne nesposobnosti v prvih letih bolezni. Zato je zelo pomembno, da se bolezen pravočasno odkrije, energično zdravi že na začetku in se nato redno spremlja. Če se začne intenzivno zdraviti že v zgodnji fazi, je terapija v več kot 3/4 primerov zelo učinkovita in ne prinaša trajnejših posledic za bolnika.

Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatolog, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana ugotavlja, da se je v zadnjih desetih letih zdravljenje revmatičnih bolezni zelo izboljšalo: »Hitreje lahko postavimo diagnozo, hitro pričnemo z zdravljenjem, bolnika predvsem v prvem letu kontroliramo pogosteje in poskušamo doseči popolno umiritev bolezni. Na voljo imamo vsa zdravila. Naj navedem primer – v raziskavi, ki je potekala v februarju in marcu 2014 na kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana nas je zanimalo ali so naši bolniki zdravljeni do cilja. Vključili smo 292 bolnikov z revmatoidnim artritisom – 38,3 % jih je bilo v remisiji in 24 % bolnikov je imelo nizko aktivno bolezen, ker je povsem primerljivo z najboljšimi centri v zahodni Evropi. Še vedno pa imamo možnost, da se izboljšamo.«

Eden izmed področij, kjer moramo še napredovati, so nedvomno dolge čakalne dobe. Na dan 1. 10. 2014 je pričakovana čakalna doba za hitri pregled 327 dni (št. čakajočih 673), za redni pa 402 dni (čakajočih 743). Društvo revmatikov vzrok za to vidi v pomanjkanju števila specialistov revmatologov, ki jih je v Sloveniji le okoli 20. Primerjava z evropskim povprečjem (1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev) pokaže, da od njega bistveno odstopamo, saj pri nas naštejemo le 0,8 revmatologa na 100.000 prebivalcev. Kar je dobro, pa je nujna revmatološka ambulanta za najnujnejše primere bolezni.

Revmatiki vidijo možnost za napredek pri prepoznavanju revmatizmov tako pri bolnikih oziroma vseh, ki začutijo simptome revmatizma, kot na primarni ravni medicine, pri specialistih družinske medicine. Letošnja raziskava o spondiloartritisih, veliki skupini težje prepoznavnih vnetnih revmatičnih bolezni, je denimo pokazala, da je bila le dobra četrtina (28 odstotkov) anketirancev od splošnega zdravnika napotena neposredno k revmatologu. Štirje od desetih (43 odstotkov) revmatikov s spondiloartritisi pa je bilo najprej napotenih k ortopedu. Društvo je zato začelo in še nadaljuje kampanjo ozaveščanja (www.revmatiki.si/SpA), namenjeno širši javnosti in zdravstvenemu osebju.

Med pomembnejšimi novostmi oziroma projekti za pomoč revmatikom pa v Društvu izpostavljajo aplikaciji za pametne telefone SpA Helper in RA Helper, drugo izdajo priročnika Naš vsakdan. Brez bolečin ter projekt Nikomur se ne priklanjam.

SpA Helper in RA Helper sta aplikaciji za pametne telefone oziroma naprave z operacijskim sistemom iOS ali Android. Gre za preprosta pripomočka za bolnike s spondiloartritisi ali revmatoidnim artritisom. Aplikacija pomaga pri sledenju aktivnosti bolezni, urniku zdravil, obiskov pri zdravniku in laboratorijskih rezultatov. Rezultati aktivnosti bolezni so predstavljeni grafično, da imata bolnik in zdravnik boljši pregled nad zdravjem in lahko bolje načrtujeta zdravljenje v prihodnje.

Prva izdaja priročnika Naš vsakdan. Brez bolečin je nastala leta 2012. V knjižici so bila zbrana vprašanja bolnikov na temo zdravljenja vnetnega revmatizma z biološkimi zdravili in odgovori nanje, ki so jih pripravili specialisti revmatologi in drugi strokovnjaki. Brezplačna knjižica je naletela na velik pozitiven odziv in zaloga je kmalu pošla, zato so se v Društvu revmatikov odločili za posodobitev in dopolnitev z dodatnim poglavjem prof. dr. Matije Tomšiča na temo zdravljena s podobnimi biološkimi zdravili.

Projekt Nikomur se ne priklanjam pa so skupaj zasnovali Društvo revmatikov Slovenije, RRALUR in društvo Pekinpah. Gre za spletni forum, ki bo bolnikom in njihovim bližnjim od novembra 2014 nudila možnost izmenjave informacij in izkušenj kako živeti z vnetnim revmatičnim obolenjem. Cilj projekta je ustvariti prostor, ki bo prepoznan kot vir kakovostnih informacij o vnetnih revmatičnih obolenjih in varen prostor za spletno izmenjavo mnenj in izkušenj vsakodnevnega življenja z vnetnim revmatizmom.

Društvo revmatikov SlovenijeDruštvo revmatikov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1983 in uspešno deluje že več kot 30 let. Je enovito nacionalno društvo s statusom reprezentativne invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni s trinajstimi podružnicami po vsej Sloveniji. Trenutno je v društvu več kot 1.490 članov. S ciljem izboljšati kakovost življenja obolelih in invalidov v društvu iščejo rešitve za njihove socialne in zdravstvene težave. V ta namen izvajajo osem posebnih socialnovarstvenih programov, ki preprečujejo in blažijo posledice bolezni in pripomorejo k boljši vključenosti revmatikov v družbo, in še številne druge dejavnosti.

Vir: Društvo revmatikov Slovenije

« Nazaj na seznam