Stališče ZEG-a ob 24. obletnici nesreče v Černobilu

Štiriindvajset let po nesreči v Černobilu je Slovenija v svetovni konici držav po deležu nuklearno proizvedenega deleža električnega toka in na repu glede razkrivanja posledic atomske industrije za zdravje ljudi in za naravo.

Še vedno nimamo epidemioloških študij o zdravstveni škodi po Černobilu in o vplivu na porast raka na ščitnici, na porast drugih oblik raka, porast genetskih deformacij pri novorojencih in na porast števila levkemij pri vseh skupinah prebivalstva, še posebej pa pri mladih in otrocih. Toda dokumentacija o vsem tem je v glavnem dostopna in po dvajsetih izgubljenih letih pričakujemo, da bo javnost v naslednjih letih dobila vpogled na to področje in da bodo izvedene prve študije o vsebnosti stroncija 90 v mlečnih zobeh otrok, saj je ta eden dobrih indikatorjev obremenjenosti okolja.

Prav tako še vedno nimamo študij o kaotičnem in nestrokovnem reagiranju javnih služb takoj po černobilski nesreči, ko prebivalci niso bili primerno obveščeni, da bi se čim bolje zavarovali pred posledicami za zdravje. Jedrski lobby v Sloveniji je bil takoj po nesreči zmeden in negotov, njegova zastopanost v vrhu oblasti pa v takšni meri omajana, da je nekdanji socialistični režim demonstrativno sprejel zakon o prepovedi gradnje novih nukleark. Tudi to in mnogo drugih majhnih korakov demokratizacije ni pomagalo.

Ocena ZEG: Tudi sedanje stanje na področju jedrske varnosti ni bistveno boljše.

Na poziv Zveze ekoloških gibanj Slovenije-ZEG (dopis vladi in MOP 21.1.2010) po razrešitvi direktorja Uprave za jedrsko varnost R Slovenije (URSJV) dr. Andreja Stritarja vlada ni reagirala; ampak je pohitel kar novi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, ki je že po nekaj dneh (17.3.) po prevzemu nove funkcije obiskal URSJV in javnosti na hitro sporočil veliko zadovoljstvo z delom URSJV ?. Citat iz uradnega sporočila MOP: „Minister Žarnić je prepričan, da URSJV s svojim pristopom k poslovanju in urejenim sistemom vodenja lahko služi kot primer dobre prakse, ki bi jo veljalo predstaviti in vpeljati na Ministrstvo na okolje in prostor tudi širše". ( P.S. naš komentar: „če bo minister uvedel ta model tudi za področje ravnanja z komunalnimi odpadki, se nam slabo piše). Direktor URSJV dr. Andrej Stritar pa je ministru predstavil organiziranost in področja dela ter poudaril težave, s katerimi se URSJV srečuje. Teh pa ni malo!

V letih 2009/10 je pri prišlo do razkritja številnih nezakonitih in protipravnih dejanj direktorja uprave do nekaterih zaposlenih, preprečeval je izvajanje ukrepov v primerih kršitev obratovalnega dovoljenja NEK, oviral delo pristojnih inšpekcijskih služb, EU in svetovno agencijo za jedrsko varnost vznemiril z napačnimi obrazci in se brezbrižno odzival na izliv tricija iz NEK. Očitno to ni dovolj za razrešitev ?

Predvideno življenjsko dobo NEK do 2023 hoče jedrski lobby podaljšati in s tem podaljšuje iluzijo, da obstaja pri nas energetsko blagostanje. Ta mit je trenutno najbolj škodljiva posledica nuklearne elektrike v Sloveniji, saj preprečuje vsakršne odločne korake vlade k povečanju energetske učinkovitosti na vseh nivojih. Naša država vztrajno zaostaja za razvitimi evropskimi državami z dvakrat večjo energetsko neučinkovitostjo na posamezni proizvod. Če bi 100 milijonov nekdanjih nemških mark, ki jih je takratna vlada investirala v NEK, vložili v obnovljive vire in v bolj racionalno alternativno rabo energije, bi imeli dolgoročno tudi manjše zdravstvene škode in bi zapustili kasnejšim generacijam manj radioaktivnih odpadkov.

Ministrstvo za gospodarstvo je ta čas pripravlja predlog Nacionalnega energetskega programa (NEP) , ki poudarja tudi pomen varčne in učinkovite rabe energije ter prehod na obnovljive vire energije . Po hitrem pregledu doslej znanih predlogov za NEP smo v ZEG-u mnenja, da se samo z gradnjo II. bloka NEK ne bomo mogli učinkovito zoperstaviti podnebnim spremembam, pred njimi pa nas ne bo rešilo niti širjenje jedrskih kapacitet po Evropi in svetu. Nedosledni strokovni in politični pristop v t.i. „ zeleni" knjigi je že pokazal na eni strani pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, po drugi strani pa nadaljevanje z ukrepi tradicionalne energetske politike za zagotavljanje vedno večjih količin energije (izvoz na račun hudih posegov v neokrnjeno in zavarovano naravo, tudi Nature 2000, npr. HE na Muri), prenizke cene in nerazdelane varčevalne politike na tem vladnem sektorju. Nosilci ponujene energetske politike Slovenije za NEP bodo morali prisluhniti tudi številnim javnim pripombam okoljevarstvenikov, neodvisni stroki, kakor tudi javnemu mnenju občanov. Družbena sprejemljivost jedrskih objektov po raziskavah v okviru Eurobarometra oz. slovenskih raziskav (Ninamedia) je pokazala drugačno sliko, kot si jo želi lobi in politika. Rezultati raziskav so pokazali, da so stališča javnosti do jedrskih elektrarn (JE) precej ambivalentna. Ljudje se zavedajo energetskih potreb in povezanih energetskih potencialov JE, na dugi strani pa se bojijo nevarnosti zaradi njihovega delovanja (oz. možnosti napačnega delovanja in posledične nesreče), zlasti radioaktivnega sevanja, problemov z odlaganjem radioaktivnih odpadkov. Čeprav Slovenci prepoznavajo prednosti jedrske energije, jih kar cca 60 % še vedno meni, da je tveganje iz NEK večje od njihovih prednosti, in le 34 % jih je prepričanih, da so prednosti večje od tveganja. Zanimivo je, da so po predvsem ženske in mladi tisti, ki so bolj opredeljene proti povečanju in za zmanjšanje deleža jedrske energije . Karel Lipič, univ.dipl.ing.