Svetovni dan gibanja 2010: Z GIBANJEM DO BOLJŠEGA ZDRAVJA

Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) vsako leto 10. maja obeležujemo svetovni dan gibanja, katerega glavni cilj je motiviranje držav k razvoju strategij za spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanju deleža telesno dejavne populacije. Svetovni dan gibanja v Sloveniji obeležujemo od leta 2002, v tem času pa smo opozorili na različne tematike, povezane s telesno dejavnostjo: aktivni mladostniki, podporna okolja za izvajanje telesne dejavnosti, aktivne lokalne skupnosti, telesna dejavnost na delovnem mestu in telesna dejavnost za vse skupine prebivalcev. V letošnjem letu je SZO državam predlagala, naj same izpostavijo tematiko, ki je za posamezno državo najbolj zanimiva. Geslo letošnjega svetovnega dne je Tisoč življenj - tisoč oblik gibanja.

Telesna dejavnost ima za zdravje ljudi številne pozitivne učinke, zato smo se letos v Sloveniji odločili, da skušamo h gibanju spodbuditi vse skupine prebivalstva. Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja RS sta v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport pozvala številne institucije (delovne organizacije, vzgojno-izobraževalne ustanove, športna društva, župane in občine, zdravstvene ustanove ter mnoga druga društva, zveze in ustanove), naj ob letošnjem svetovnem dnevu gibanja pripomorejo k organizaciji različnih brezplačnih gibalnih aktivnosti in tako prispevajo, da bo 10. maja vsa Slovenija v gibanju.

Z zadostno telesno dejavnostjo vplivamo tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja nasploh. Redna telesna dejavnost krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem in izboljšuje spanec. Skupaj z ustrezno prehrano varuje pred čezmerno telesno težo in debelostjo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih. Različne raziskave so pokazale, da telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni: zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, raka debelega črevesa in raka na prsih.

Po priporočilih SZO, Ameriške univerze za šport in medicino in Ameriškega združenja za srce za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča zmerna telesna dejavnost aerobnega tipa, ki traja vsaj 30 minut na dan in se izvaja vsaj pet dni v tednu. Poleg tega je treba vsaj dvakrat na teden izvajati vaje za mišično moč in vzdržljivost. Pri starejših odraslih (nad 65 let) se poleg tega priporočajo tudi vaje za gibljivost in ravnotežje. Za otroke in mladostnike se priporoča vsaj ena ura zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan in vsaj dvakrat tedensko vaje za mišično moč, gibljivost in za krepitev kosti. Pri tem je ključno, da si izberemo aktivnosti, ki so nam pri srcu in jih bomo z veseljem izvajali.

Podatki kažejo, da v državah Evropske unije (EU) kar dve tretjini ljudi ni dovolj telesno aktivnih, da bi dosegali pozitivne učinke za zdravje. Vzrok je v veliki meri sodobni način življenja, ki je vse bolj sedeč. Telesna neaktivnost je prepoznana kot samostojni dejavnik tveganja za zdravje, v Evropi tako k skupnemu bremenu bolezni prispeva kar 3,5% in povzroči tudi do 10% smrti. Raziskave so dokazale, da lahko telesni nedejavnosti pripišemo 15-20% skupnega tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa, raka prsi in zloma kolkov pri starejših.

Raziskava Eurobarometer 2009, v kateri so sodelovali državljani vseh 27 članic EU, je pokazala, da se 40% državljanov EU vsaj enkrat na teden organizirano ukvarja s športom, 65% jih je vsaj enkrat na teden telesno dejavnih, 34 % pa je takih, ki so redko ali nikoli telesno dejavni. Med najbolj telesno dejavnimi so državljani nordijskih držav, med najmanj pa državljani mediteranskih držav. Slovenija se uvršča med države z najmanjšimi deleži telesno nedejavnih. Podatki raziskave za Slovenijo kažejo, da se s športom organizirano vsaj petkrat na teden ukvarja 13% anketiranih, enkrat do štirikrat na teden 39% anketiranih, do trikrat na mesec 26% anketiranih in nikoli 22% vprašanih. Neorganizirano se s telesno dejavnostjo (kot so hoja, kolesarjenje, ples ...) vsaj petkrat na teden ukvarja 39 % vprašanih, 41% anketiranih enkrat do štirikrat, 15 % do trikrat na mesec in 5 % nikoli. Raziskava je tudi pokazala, da je skrb za zdravje najpogostejši razlog za ukvarjanje s telesno dejavnostjo, narava pa prostor, kjer so prebivalci Slovenije najraje in najpogosteje telesno dejavni.

Raziskava Slovensko javno mnenje 2006 (Fakulteta za šport) je zajela tudi vprašanja o športni dejavnosti odraslih prebivalcih (od 15 let naprej) glede števila ur na teden, ki jih namenijo športni vadbi. Rezultati so pokazali, da je nedejavnih - tistih, ki športni vadbi na teden ne posvetijo niti ene ure - kar 37,9 % ljudi. Nizko dejavnih (do dve uri na teden) je 18,5%, zmerno dejavnih (od tri do pet ur na teden) je 22,4% in visoko dejavnih (več kot 5 ur) 21,1%. Največji del športno aktivnih se ukvarja z nizko intenzivno vadbo (37,4%), pri kateri izstopa hoja.

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2006) so otroci in mladostniki v Sloveniji premalo telesno dejavni. Obenem pa upada še delež otrok in mladostnikov, ki so telesno dejavni po eno uro na dan vsaj pet dni v tednu, še posebej v starejših starostnih skupinah in pri dekletih. Leta 2006 je bilo tako po eno uro na dan vsaj pet dni v tednu dejavnih 39,6% otrok in mladostnikov, medtem ko jih je bilo leta 2002 še 44,6%. Raziskava je tudi opozorila, da se otroci in mladi iz višjih socialno-ekonomskih razredov rekreirajo pogosteje, medtem ko največ tistih otrok, ki se nikoli ne rekreirajo, prihaja iz nižjih socialno-ekonomskih razredov. Ob upadanju redne telesne dejavnosti pa se povečuje preživljanje prostega časa pred računalnikom, še posebej pri dekletih.

Raziskava Fakultete za šport (2008), v katero je bilo zajetih 1313 starostnikov (nad 65 let) iz šestih slovenskih regij, je pokazala, da je neaktivnih 59% starostnikov, eno uro na teden jih je aktivnih 9%, dve uri na teden 10%, tri ure na teden pa je aktivnih 4% starostnikov. Med gibalno aktivnimi starostniki jih je le dobrih 18 % organizirano aktivnih. Sicer pa večina starostnikov (71%), zajetih v raziskavo, lahko hodi več kot 15 minut skupaj, 14,1% jih lahko hodi neprekinjeno največ 15 minut, 4% ljudi pa ni zmožnih samih prehoditi niti pet minut.

Sicer pa se po podatkih Fakultete za šport (2006) med deset najbolj priljubljenih športnih zvrsti v Sloveniji uvrščajo: hoja, plavanje, kolesarstvo, alpsko smučanje, planinarjenje, jutranja gimnastika, tek v naravi, nogomet, ples in fitnes.

Urška Kaloper, Inštitut za varovanje zdravja RS