Ministrstvo za gospodarstvo ima mačehovski odnos do projektov gospodarsko-logističnih središč
Ministrstvo za gospodarstvo (MG) slovensko javnost zavaja, ko pravi, da ne zaustavlja projekta gospodarskega središča Feniks, čeprav aktivnosti in dokumenti , ki jih v zadnjem času producira to isto ministrstvo, dokazujejo nasprotno. Tudi iz vsebine predloga razpisa za financiranje vsebin gospodarskih središč izhaja, da se podjetja, ki nameravajo investirati v Feniks sploh ne bodo mogla prijaviti na razpis, ker je le- ta selektiven in namenjen vnaprej izbranim. Motiv MG je enostaven in gre v smeri preusmeritve evropskega denarja, ki je bil v Operativnih programih za črpanje EU sredstev rezerviran za namene vzpostavitve gospodarskih središč in gospodarske infrastrukture drugam, in sicer v izbrane konzorcije in institucije.
Projekt gospodarskega in logističnega središča Feniks je bi osmišljen pred približno štirimi leti in opredeljen v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023. Predmet projekta je razvoj letališča Cerklje ob Krki z izgradnjo civilnega dela letališča in razvoj poslovno-industrijsko-logističnih območij v neposredni bližini civilnega letališča in avtoceste. Več kot jasno je torej, da je predmet gospodarskega središča Feniks vzpostavitev civilnega letališča in nove gospodarske infrastrukture na atraktivni lokaciji, kar bi privabilo domače in tuje investitorje in odprlo delovna mesta.
Že v mandatu prejšnje vlade se je začel projekt Feniks s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN). Državni prostorski načrt je dokument, ki opredeli zazidljivost območja, določi pogoje gradnje, vplive načrtovane gradnje na okolje, določi komunikacije, navezave obravnavanega območja na obstoječo infrastrukturo in drugo. Za Feniks je bil predviden tudi nov priključek na avtocesto med avtocestnima priključkoma za Brežice in Krško. Sprejeti DPN je torej šele predpogoj, da se sploh lahko resno začne iskanje konkretnih investitorjev, ki jih praviloma najbolj zanima: velikost, namembnost in cena zemljišč namenjenih pozidavi, konkretni pogoji gradnje, kdaj je možno začeti z gradnjo in podobno. Dokler DPN ni sprejet, nihče ne more dati točnih odgovorov na ta vprašanja in so lahko pogovori z investitorji bolj ali manj načelne narave. Kljub temu, da DPN za Feniks še ni sprejet, Javna agencijia za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Regijska razvojna agencija Krško in Občina Brežice razpolagajo s podatki o konkretnem interesu investitorjev za Feniks.
Nerazumljivo je torej, da ob tem MG oziroma Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost pošilja na JAPTI dopis v smislu, da je stališče MG, da se s 1.5.2010 vse aktivnosti na projektu prekinejo do nadaljnjega in naj JAPTI prouči možnosti zamrznitve vseh aktivnosti po pogodbi med JAPTI-jem in LUZ-om, ki je izvajalec priprave DPN za Feniks. Omenjen dopis je priloga temu sporočilu za javnost.
Zapletov s tem še ni konec. Na MG omenjajo, da je v pripravi javni razpis za gospodarska središča in naj bi pomagal vzpostaviti gospodarsko-razvojno-logistično infrastrukturo nacionalnega pomena. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se bodo na razpis lahko prijavili le konzorciji podjetij, raziskovalne organizacije in institucije. Posamična podjetja se torej ne bodo mogla prijaviti. Zakaj ta omejitev? Če bo za projekt Feniks zainteresirano globalno logistično podjetje, se ne bo moglo prijaviti na razpis, ker ne bo v konzorciju. Nerazumljiva je tudi omejitev iz predloga razpisa glede upravičenih stroškov, ki bodo sofinancirani v okviru projekta, saj mednje sodijo le stroški opreme. MG torej ne namerava sofinancirati gospodarske infrastrukture (stavbe, prometna in komunalna infrastruktura, civilni del letališča, ...).
Investicija v Feniks je "greenfield" investicija, kjer je potrebno najprej zgraditi cestno, komunalno, informacijsko in energetsko infrastrukturo, priključke in stavbe ter šele nato zagotoviti potrebno opremo. Tudi izgradnja civilnega letališča je v glavnem povezana z izgradnjo infrastrukture, ker se bo praktično vsa potrebna letališka oprema uporabljala skupno za vojaški in civilni del. Cilji javnega razpisa so torej nekaj povsem drugega, kot so potrebe projekta Feniks, zato je tak razpis praktično neuporaben za investitorje v Feniks.
Resni in večji investitorji, ki so sposobni začeti in izvesti projekt Feniks so redki in jih je potrebno privabiti. Aktivno jih je treba iskati in z ustrezno ponudbo sofinanciranja iz EU sredstev privabiti, da investirajo in odprejo nova prepotrebna delovna mesta. S takšnim odnosom, kot sem ga opisal, jih MG odganja in zato s polno odgovornostjo trdim, da ima MG mačehovski odnos do tega in ostalih projektov gospodarsko- logističnih središč.
mag. Andrej Vizjak,
poslanec SDS