Zavajanje javnosti direktorja javne agencije ARAO v plačanem intervjuju

ZVEZA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - ZEG

Kardeljeva ploščad 1,Ljubljana

Tel: 01/ 5653828,GSM:041 402 401

E.pošta: zeglj@volja.net

Spletna stran: www.zveza-zeg.si

Številka: 250/11

Datum: 25.8.2011

Vlada R Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za gospodarstvo

Računsko sodišče RS

Protikorupcijska komisija

Mediji

ZADEVA : Zavajanje javnosti direktorja javne agencije ARAO v plačanem intervjuju

Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG,ARC-Združenje za uravnavanja sobivanja ,Leskovec pri Krškem, predstavniki Lokalnega partnerstva Krško, predstavniki Lokalnega partnerstva Brežice v preoblikovanju, KS Spodnji Stari grad Spodnja Libna in KS Šentlenart so že na skupni tiskovni konferenci dne 7. julija 2011 v Spodnjem Starem gradu, občina Krško opozorili slovensko javnost in politiko na vrsto nepravilnosti na področju jedrske varnosti in delovanja ARAO.

Pri predstavitvi skupne ocene stališč in zahtev sklicateljev v luči revizijskega poročila Računskega sodišča RS o smotrnosti poslovanja ARAO pri izbiri NSRAO in Programa razgradnje NEK in ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom z letnico 2010 so takrat predstavniki Lokalnih partnerstev Krško in Brežice, med drugim opozorili še na lanskoletno nezakonito odločitev ARAO-Agencije za radioaktivne odpadke RS o prenehanju delovanja lokalnih partnerstev; čeprav je bilo v ustanovnem aktu zapisano, da bo delovalo do konca delovanja jedrskih objektov. S tem so bila kršena temeljna določila Aarhuške konvencije o dostopnosti do informacij (posredovanje tudi Informacijske pooblaščenke RS). ZEG je v mesecu juliju 2011 državne institucije in javnost opozorila na fantastične honorarje za bivšega direktorja ARAO.

Država ni reagirala, odzval pa se je direktor ARAO ?!.

Direktor državne agencije ARAO Vladislav Krošelj je v propagandnem intervjuju v Posavskem obzorniku z dne 18.8.2011 navedel veliko neresnic in zavajajočih informacij glede lokalnih partnerstvih in javnosti delovanja ARAO. Zavedamo se, da postane po starem principu večkrat izrečena laž edina resnica, zato podajamo resnično dogajanje na podlagi dejstev glede na navedbe.

Krošelj navaja, da je dileme o tem, kaj je javno, agenciji pomagala reševati tudi informacijska pooblaščenka. Resnica pa je pravzaprav ravno obratna. Informacijska pooblaščenka je bila vključena v razkrivanje okoljskih podatkov na zahtevo javnosti in nevladnih organizacij, saj je ARAO skoraj eno leto skrivala podatke, jih na nezakonit način naredila za poslovno skrivnost, ter jih z zamudo razkrila šele po posebni odločbi informacijske pooblaščenke.

2.)

Še nekaj časa po odločbi informacijske pooblaščenke ARAO teh podatkov kljub jasnim rokom iz odločbe ni želela posredovati. Tudi sedaj ti podatki niso javno dostopni na spletu ARAO, čeprav bi po 10. členu Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja vsi podatki, ki so bili najmanj trikrat zahtevani, morali biti na spletu. Navedeno je razvidno tudi iz sporočila za javnost in odločbe informacijskega pooblaščenca na njihovih spletnih straneh, saj navajajo, da »ARAO mora razkriti besedilo« kljub argumentom, s katerimi je dostop zavrnil, saj gre za »okoljske podatke kjer je potrebno dostop dovoliti, tudi če gre za poslovno skrivnost ali če je dokument v postopku izdelave«. Več o tem je dostopno na http://www.posavje.info/prejeli-smo/nategi-dr=avne-agencije-arao.html.

Krošelj navaja, da je ARAO omejen s številom zaposlenih in da je zato najel Veseliča za specializirane zadeve. Njegove navedbe so zopet zavajajoče in protislovne. Zakaj je najel bivšega direktorja in že upokojenca dr.Veseliča, če se hkrati pritožuje, da poteka projekt odlagališča počasneje. To pomeni, da imajo zaposleni več časa in da lahko delajo stvari, kot je prevajanje, ki je bilo naročeno pri Veseliču večkrat v skupnem znesku nad 5.400 €. Prav tako ni jasno, zakaj najemajo Veseliča za nekaj, kar delajo že drugi in to za vrtoglave zneske nad 25.000 €. O tem smo tudi že pisal, bralci pa lahko dobijo vpogled o zadevi na http://www.posavje.info/prejeli-smo/ne-financiranje-lokalnih-partnerstev-in-fantasticni-avtorski-honorarji-za-bivsega-direktorja-arao.html.

Očitno Krošelj ni dobro prebral Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, drugače ne bi tako veselo govoril o poročilu. Računsko sodišče RS ugotavlja, da ARAO ni zagotovil učinkovitega nadzora smotrnosti porabe sredstev, ki jih je pridobila od Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, saj ni zagotavljal izvedbe predpisanih revizij namenskosti in smotrnosti porabe sredstev. ARAO tudi ni zagotovil učinkovitega izvajanja pogodbe o svetovalnem inženiringu. V pogodbi ni jasno in natančno opredelil predmeta pogodbe in količine naročenih storitev, zaradi česar izvajanja pogodbe ni bilo mogoče nadzirati in ni bilo mogoče potrditi namenskosti izplačanih sredstev. Prav tako Računsko sodišče RS ugotavlja, da postopek ocenjevanja in vrednotenja primernosti lokacij za izbiro odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ni v vseh primerih omogočil ustrezne preglednosti in sledljivosti, saj ARAO ni zagotovil doslednega ocenjevanja in vrednotenja lokacij po vseh parametrih in kriterijih, ki jih je določil v metodologiji vrednotenja lokacij. Prav tako ARAO (in Ministrstvo za okolje in prostor) v postopku potrjevanja lokacij nista prej nedvoumno opredelila, kako bo postopek izveden, kadar se v postopek uvrsti nova lokacija, potem ko je za primerne lokacije postopek umeščanja v prostor že začel potekati. Pred izvedbo postopka potrjevanja lokacij tudi nista opredelila, kdaj in na kakšen način bo izvedena primerjava med lokacijami, ki so bile ocenjene kot primerne, če te niso bile istočasno vključene v postopek potrjevanja. Računsko sodišče tudi meni, da bi moral ARAO bolj učinkovito zagotavljati družbeno sprejemljivost, saj  je ARAO poudarek pri zagotavljanju družbene sprejemljivosti je namenil predvsem zadostitvi zahtev lokalne skupnosti (torej občin) in manj zagotavljanju družbene sprejemljivosti med lokalnim prebivalstvom. Vse navedeno je možno najti na http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KAB1D41E53634A031C1257634004A2B21?openDocument&appSource=ECF6927E6B4EF33BC125715500475467.

3.)

Pa še glede Krošljevih navedb na račun lokalnih partnerstev. Lokalna partnerstva so bila edini način, da je Slovenija sploh dobila lokacijo za odlagališče. Njihova dobra stran je bila, da so omogočala prebivalcem več vpliva na celoten postopek. Vendar je že prejšnji direktor Veselič začel z nenavadnimi igrami pri lokalnih partnerstvih, ki pa jih je Krošelj le še nadaljeval. Če pogledamo kam je šel denar, vidimo, da so dobile občine 1/3 sredstev (tako Krško kot tudi Brežice) od navedenih pol milijona €, veliko denarja pa je vsaj v Krškem pobral lokalni piarovec, ki hkrati dela tudi za župana ter za celotno jedrsko industrijo. Zato je očitati lokalnim partnerstvom zapravljivost skrajno nesramno. Je pa ARAO dopustila, da so se v strokovne odločitve začeli vtikati politiki in pod pritiskom časa uvedli tekmovalnost v smislu »kdor prej pride do odobritve lokacije, bo dobil večino denarja«. Tekmovalnost je povzročila slepo zasledovanje cilja (umestiti odlagališče) v čim krajšem roku, ki je bil v Sloveniji popolnoma nerealno zastavljen (kar so v preteklosti že poudarjali nekateri posamezniki). V vsem tem divjanju so se sprejemale politične odločitve in vmešavanja takih in drugačnih mogotcev, malomarnosti, nedoslednosti, površnosti, zgrešene odločitve, »sekanja ovinkov in iskanja bližnjic mimo stroke« in še bi lahko naštevali.  Ljudje pa so bili ponovno preneseni okoli, na kar kaže kopica odprtih vprašanj in tudi zelo realni sumi o pravilnosti sprejemanja prostorskega načrta za odlagališče.

Lokalna partnerstva so nastala na podlagi mednarodnih izkušenj in ne na podlagi zakonskih oziroma drugih podlag, zato tudi ne drži trditev, da ni več pravnih podlag za njihovo delovanje. Ravno toliko jih je, kot prej. Gre za odločitev države, kako bo vodila okoljsko sporne projekte, in pri tem upoštevala zakonodajo, v najmanjši meri Zakon o varstvu okolja in t.i. Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti  pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Odločitev ARAO, da potem, ko je dosegla cilj in dobila lokacijo ukine lokalna partnerstva, je cinizem brez primere, saj je očitno, da na drugi strani zapravlja denar neomejeno.  In še to: v občini Dol pri Ljubljani še naprej deluje lokalno partnerstvo med ARAO, predstavniki občine in prebivalcev zaradi jedrskega objekta Centralnega skladišča za radioaktivne odpadke.

Ekološki pozdrav!

Za : ZEG-Zvezo ekoloških gibanj Slovenije ; Karel Lipič

ARC-združenje za uravnavanje sobivanja ; Bojan Petan

Lokalno partnerstvo Krško; Mustar Anton, Hrovat Janko,Andrejas Repše,Bojan Petan

Lokalno partnerstvo Brežice v preoblikovanju ; Stane Preskar, Stane Radanovič