ZEG: Ali je plinski terminal trgovina za NEK2?

V zadnji številki revije Reporter smo lahko v intervjuju z gospodom Renzom Tondom, predsednikom Furlanije - Julijske Krajine prebrali, da Italijani nimajo težav s plinskimi terminali in da zanje tudi še niso slišali.

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije-ZEG,nevladni okoljski organizaciji se s tem samo delno strinjamo, predvsem ko gre za varnostna vprašanja, pri okoljskih pa se ne strinjamo predvsem za gradnjo terminalov v Tržaškem zalivu, kjer je morje preplitvo in so vplivi v morje nesprejemljivi. Absolutno pa nasprotujemo pobudi gospoda Renza Tonda, da se katerakoli italijanska energetska asociacija vključi v gradnjo drugega bloka Krške nuklearke(NEK).

Ob tem, ko gospod Franc Malečkar v svojem zadnjem prispevku v sobotni prilogi Dela iz dne 8.8.2009 navaja različne ocene okoljskih vplivov za terminal v Žavljah, ki ga je izdelala skupna slovenskih strokovnjakov, se v ZEG sprašujemo, ali so narejene podobne študije okoljskih vplivov tudi za načrtovano NEK2. Upravičeno menimo, da so te osnovne ocene že narejene in bilo bi prav, da se javnosti z njimi seznani. Na ta način, bi pokazali, da spoštujemo iste kriterije, kot to zahtevamo od Italijanov v primeru plinskih terminalov. Nasprotniki plinskih terminalov so namreč v večini goreči zagovorniki jedrskih central. Sprašujemo se, če bodo nekateri aktivisti povezani v skupini proti gradnji plinskih terminalov uprizorili podobne protestne akcije tudi proti izgradnji drugega bloka NEK.

Začudeni smo nad nekaterimi poslanci in obalnimi lokalnimi aktivisti, ki s tako lahkoto umeščajo v Posavje, poleg obstoječe NEK še NEK2, gradnjo odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke (NSRAO), gradnjo vojaškega letališča za potrebe NATO pakta s področjem za odmetavanje bomb v neposredni bližini NEK, hidroelektrarno Brežice in Krško na Savi in še kaj bi se našlo. Ob tem razvoj turizma v regiji (Terme Čatež, ...), ki traja skozi celo leto, ne zaostaja za obsegom turizma na obali. Od istih poslancev bi pričakovali, da imajo enake kriterije za vse ljudi v Sloveniji in pričakujemo podoben protestni peš pohod gospoda Keka od Ljubljane do Krškega (mimo njegovega rojstnega kraja), kateremu se bomo člani ZEG z veseljem pridružili. Nerešeni problemi z lokacijo odlagališča za NSRAO med občino Krško in Brežice ter krajani, so že pokazali, da ni večinske sprejemljivosti za novo lokacijo še ene jedrske elektrarne, kar nam bo potrdil še ob vlade obljubljeni referendum. Razlika bo v tem ,da jedrski odpadki v Posavju bodo tam ostali še milijon let, ogrožali kvaliteto življenja in bivanja tamkajšnjih ljudi , medtem ko bo moč dotrajane obrate plinske elektrarne na obali demontirati in njih uporabiti za staro železo . Kot okoljska organizacija ne moremo dovoliti, da se segmentira slovensko prebivalstvo na privilegirano, katerim so na razpolago možni podatki (Koper) in drugorazredne za katere ni na voljo nobenih podatkov (Krško, Brežice).

Umestno se je vprašati, zakaj Italija intenzivno vlaga v izgradnjo plinskih terminalov in tudi mednarodno zelo lobira pri načrtovanju novih. Ugotovili so, da z obstoječimi nimajo nikakršnih težav. Novih jedrskih elektrarn pa nočejo doma,zaradi nerešenih problemov z odpadki in nevarnostjo taljenja sredice ,ampak bi jih radi postavili pri butastih sosedih. Sosedje Italijani so že zdavnaj ugotovili, da so plinski terminali okoljsko bistveno bolj sprejemljivi kot nuklearna elektrarna. Ali gre sedaj za realizacijo tihega dogovora sklenjenega že v času prejšnje vlade ; Italijani nam plin, mi njim električno energijo iz nuklearne elektrarne? Kot okoljevarstvena organizacija smo odgovorni skrbno proučiti vse posege in okolje ter posledične vplive na okolje zato ponovno pozivam pristojne državne organe, da temeljito razmislijo o dolgoročnih posledicah, ki jih bodo takšne odločitve povzročila za državo in njene prebivalce.

Ekološki pozdrav ! Predsednik ZEG-a Karel Lipič