ZEG: Ali je Slovenija še jedrsko varna?

Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, nevladna okoljska organizacija ponovno (po 18. 2.2010) javno vprašuje vlado in resorni ministrstvi in želi javni odgovor na zastavljeno vprašanje :

»Ali je Slovenija še jedrsko varna?«. Kot je to že v navadi pristojnih državnih institucij in naslovnikov - pisnega odgovora do danes še nismo prijeli !?.

V mesecu marcu 2011, po jedrski katastrofi na Japonskem je bilo veliko zapisov v medijih o tem, da Uprava za jedrsko varnost RS odlično dela in da je NEK Krško varna. ZEG je v začetku lanskega leta pristojne državne organe in javnost javno opozoril na vrsto okoljskih problemov , vezanih na jedrsko varnost . Pa njih obnovimo še enkrat : Zapisi so poročali o tem, da se NEK in direktor uprave dogovarjajo o tem, kakšne odločbe bodo izdajali, uprava ne ukrepa, takrat ko NEK krši določbe iz tehničnih omejitev, varnostnega poročila za NEK, odločb in zakonodaje.

Direktor Uprave je celo izjavil, da so vedno v podrejenem položaju (intervju objavljen 26.1.2010 v Dnevniku), to meče pravzaprav zelo čudno luč na vso zadevo.To pa pomeni za prebivalce Brežic, Krškega in ostalih izredno resno stvar: očitno je, da se kršijo postopki, da se urejajo stvari po domače in da je varnostna kultura, na katero se vsi zgovarjajo (vključno z ARAO), da je na jedrskem področju najboljša, pravzaprav na psu. V takem vzdušju pa se namerava graditi odlagališče, verjetno pa tudi druga jedrska elektrarna .

Prebivalci zahtevajo pojasnila in ustrezne odgovore na vse izpostavljene točke, ki so bile podane v anonimnih pismih. Pravzaprav pa se pojasnilapričakuje od drugih odgovornih, saj bo direktor seveda podajal prirejena pojasnila: predsednika vlade, ministra MOP, županov in občinskega sveta, ki bi jih morala problematika zelo skrbeti. Pojasnila od odgovornih za jedrsko varnost je potrebno pridobiti o naslednjih stvareh: Izvajanje sprememb na postrojih NEK brez soglasja Uprave za jedrsko varnost: kaj se je dogajalo, katere spremembe so to bile, kakšne so bile sankcije, če so bile, če niso bile, zakaj ne,  Kršenje omejitev za izpuste tricija: zakaj je prišlo do njih, kako se je ukrepalo po ugotovitvi kršenja, kakšne so predvidene kazenske sankcije in kako so bile izvajane, kakšni ukrepi so bili narejeni, da se taki dogodki ne bi več ponovili, Zakaj je bila povečana letna omejitev za izpuste tricija iz 20 TBq na 45 TBq: kakšni so bili argumenti, kakšno dozo dobimo zato prebivalci, zakaj o takih stvareh nismo obveščeni? Kaj to pomeni glede na določbe EURATOM pogodbe: zakaj sedaj ne bo več potrebno poročati oziroma pripraviti posebno obrazložitev za Evropsko komisijo? Zakaj je sedaj NEK na 3 mestu po količini izpusta tricija na enoto moči (prej je bila na 29 mestu)? Izmenjevalec toplote na sistemu vzorčevanja primarnega hladila: kako se lahko vgrajujejo komponente, ki ne ustrezajo standardom jedrske varnosti (taka komonenta je bila vgrajena 8 mesecev) - kdo je to dovolil, zakaj se ni ukrepalo, ponovno, kakšne so bile sankcije, kaj se je naredilo, da se ne bi več podobno dogajalo, Neoperabilnost varnostno pomembne filtrirne opreme in kršenje obratovalnega dovoljenja: 4 dni obratovanja NEK s kršenjem??? Kako je to možno!!!! Daljše ohlajanje primarnega hladila, kot je predviden oz. obratovalnim dovoljenjem: kaj se dogaja, zakaj uprava dovoljuje kršitve, kakšna jedrska varnost je to. Zakaj na drugi strani to NEK počenja: kakšni so razlogi in obrazložitve in zakaj potem v medijih lahko vedno poslušamo in beremo, kako so najboljši, v bistvu pa gre za skrajno aroganco in manjkajočo varnostno kulturo v Sloveniji.

Petindvajset let po nesreči v Černobilu in japonski katastrofi je Slovenija v svetovni konici držav po deležu nuklearno proizvedenega deleža električnega toka in na repu glede razkrivanja posledic atomske industrije za zdravje ljudi in za naravo. Še vedno nimamo epidemioloških študij o zdravstveni škodi po Černobilu in o vplivu na porast raka na ščitnici, na porast drugih oblik raka, porast genetskih deformacij pri novorojencih in naporast števila levkemij pri vseh skupinah prebivalstva, še posebej pa pri mladih in otrocih. Toda dokumentacija o vsem tem je v glavnem dostopna in po dvajsetih izgubljenih letih pričakujemo, da bo javnost v naslednjih letih dobila vpogled na to področje in da bodo izvedene prve študije o vsebnosti stroncija 90 v mlečnih zobeh otrok, saj je ta eden dobrih indikatorjev obremenjenosti okolja. Prav tako še vedno nimamo študij o kaotičnem in nestrokovnem reagiranju javnih služb takoj po černobilski nesreči, ko prebivalci niso bili primerno in pravočasno obveščeni, da bi se čim bolje zavarovali pred posledicami za zdravje. Bo letos bolje ? .Tedanji jedrski lobby v Sloveniji je bil takoj po nesreči zmeden in negotov, njegova zastopanost v vrhu oblasti pa v takšni meri omajana, da je nekdanji socialistični režim demonstrativno sprejel zakon o prepovedi gradnje novih nukleark . Ocena ZEG : Tudi sedanje stanje na področju jedrske varnosti ni bistveno boljše .Na poziv Zveze ekoloških gibanj Slovenije-ZEG ( dopis vladi in MOP 21.1.2010) po razrešitvi direktorja Uprave za jedrsko varnost R Slovenije (URSJV) ,dr. Andreja Stritarja vlada ni reagirala ; ampak je pohitel , kar novi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić , ki je že po nekaj dneh (17.3.) po prevzemu nove funkcije obiskal URSJV in javnosti na hitro sporočil slovenski javnosti veliko zadovoljstvo z delom URSJV ?.Citat iz uradnega sporočila MOP: „Minister Žarnić je prepričan, da URSJV s svojim pristopom k poslovanju in urejenim sistemom vodenja lahko služi kot primer dobre prakse, ki bi jo veljalo predstaviti in vpeljati na Ministrstvo na okolje in prostor tudi širše " . ( P.s. naš komentar: „ če bo minister uvedel ta model , tudi za področje ravnanja z komunalnimi odpadki , se nam slabo piše ).Teh nerešenih problemov v MOP pa ni malo! V letih 2009/10 je pri prišlo do razkritja številnih nezakonizih in protipravnih dejanj direktorja uprave do nekaterih zaposlenih, preprečeval je izvajanje ukrepov v primerih kršitev obratovalnega dovoljenja NEK, oviral delo pristojnih inšpekcijskih služb, EU in svetovno agencijo za jedrsko varnost vznemiril z napačnimi obrazci in se brezbrižno odzival na izliv tricija iz NEK . Očitno to ni dovolj, za razrešitev. Neposlušnega strokovnjaka, ki si je upal javno opozoriti na te probleme, pa so kazensko premestili na drugo delovno mesto, izven URSJV . Predvideno življenjsko dobo NEK do 2023 hoče jedrski lobby podaljšati in s tem podaljšuje iluzijo, da obstaja pri nas energetsko blagostanje.Ta mit je trenutno najbolj škodljiva posledica nuklearne elektrike v Sloveniji, saj preprečuje vsakršne odločne korake vlade k povečanju energetske učinkovitosti na vseh nivojih. Naša država vztrajno zaostaja za razvitimi evropskimi državami z dvakrat večjo energetsko neučinkovitostjo na posamezni proizvod. Dober vzgled je nemška kanclerka in odločitev njihove vlade , da zapre sedem zastarelih JE. Slovenija bi morala temu slediti. Če bi 100 milijonov nekdanjih nemških mark, ki jih je takratna slovenska vlada investirala v NEK, vložili v obnovljive vire in v bolj racionalno alternativno rabo energije, bi imeli dolgoročno tudi manjše zdravstvene škode in bi zapustili kasnejšim generacijam manj radioaktivnih odpadkov. Ministrstvo za gospodarstvo že lep čas pripravlja predlog Nacionalnega energetskega programa (NEP) , ki poudarja tudi pomen varčne in učinkovite rabe energije ter prehod na obnovljive vire energije . Po hitrem pregledu doslej znanih predlogov za NEP smo v ZEG-u mnenja ,da se samo z gradnjo II. bloka NEK ne bomo mogli učinkovito zoperstaviti podnebnim spremembam, pred njimi pa nas ne bo rešilo niti širjenje jedrskih kapacitet po Evropi in svetu. Nedosledni strokovni in politični pristop v t.i. „ zeleni" knjigi je že pokazal na eni strani pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, po drugi strani pa nadaljevanje z ukrepi tradicionalne energetske politike za zagotavljanje vedno večjih količin energije ( nje izvoz na račun hudih posegov v neokrnjeno in zavarovano naravo,tudi Nature 2000, npr.gradnje treh HE na Muri ), prenizke cene in nerazdelane varčevalne politike na tem vladnem sektorju . Nosilci ponujene energetske politike Slovenije za NEP bodo morali prisluhniti tudi številnim javnim pripombam okoljevarstvenikov, neodvisni stroki , kakor tudi javnemu mnenju občanov. Družbena sprejemljivost jedrskih objektov po raziskavah v okviru Eurobarometra oz.slovenskih raziskav (Ninamedia) je pokazala drugačno sliko kot si jo želi lobi in politika. Rezultati raziskav so pokazali, da so stališča javnosti do jedrskih elektrarn (JE) precej ambivalentna. Ljudje se zavedajo energetskih potreb in povezanih energetskih potencialov JE , na dugi strani pa se bojijo nevarnosti zaradi njihovega delovanja (oz. možnosti napačnega delovanja in posledične nesreče),zlasti radioaktivnega sevanja,problemov z odlaganjem radioaktivnih odpadkov . Čeprav Slovenci prepoznavajo prednosti jedrske energije, njih kar cca 60 % še vedno meni,da je tveganje iz NEK večje od njihovih prednosti in le 34 % jih je prepričanih, da so prednosti večje od tveganja. Predsednik ZEG-a Karel Lipič, univ.dipl.ing.

P.s. : Mimogrede ! ZEG je tista NVO , ki je preko Informacijske pooblaščenke zahtevala vpogled v „ tajni dokument programa ARAO " o gradnji NSRAO.