Časopis za pokrajino Posavje
27.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Cehte: Upam, da se bodo ponovili posavski derbiji v 1. rokometni ligi

Objavljeno: Torek, 14.04.2020    Rubrika: Rokomet Redakcija
Nejc Cehte, rokometas (8)

Nejc Cehte že dve leti nosi dres nemškega rokometnega kluba.

K pogovoru o športni poti, preživljanju dnevov, ki jih zaznamujejo vsakodnevne novice o širjenju koronavirusa, smo povabili 196 centimetrov visokega 27-letnega slovenskega rokometnega reprezentanta Nejca Cehteta s Stolovnika pri Brestanici. Posavski rokometaš zadnji dve leti igra v nemškem rokometnem klubu TSV Hannover-Burgdorf kot desni zunanji igralec in zadeva z levico.

Kdaj si začel s treningi rokometa, kdo te je navdušil zanj?

S treningi rokometa sem pričel v začetku 4. razreda, pri svojih 10 letih. Za rokomet me je navdušil starejši brat Klemen, ki je bil moj vzornik in je tedaj že igral v Rokometnem klubu Atom Krško.

Kako je potekala tvoja športna pot, v katerih klubih si igral?

Svojo športno pot sem pričel v RK Atom Krško. Zaradi ljubezni do rokometa in trdega dela sem že pri svojih 15 letih dobil priložnost zaigrati za člansko ekipo RK Krško. V klubu sem ostal vse do leta 2013. V sezoni 2013/2014 sem prestopil k tedanjemu državnemu prvaku RK Gorenje Velenje, kjer sem prvo leto igral skupaj z bratom Klemnom, kar je bila moja velika otroška želja. V omenjenem klubu sem ostal pet sezon, kjer sem iz dneva v dan napredoval ter postal član slovenske rokometne reprezentance. Poleti 2018 me je pot vodila v najmočnejšo rokometno ligo – Bundesligo, in sicer k tamkajšnjemu klubu TSV Hannover-Burgdorf. Tu ostajam vse do leta 2022.

Kakšne spremembe je povzročila pot v najmočnejšo rokometno ligo na svetu?

Sprememb je veliko, od selitve v tujino pa vse do načina igranja in oddaljenosti od najbližjih. Ob vsaki spremembi kluba se je treba navaditi na soigralce, taktike, način treningov, vodenja itd. Imel sem tudi veliko srečo, saj je sočasno podpisal pogodbo Urban Lesjak, kar mi je med drugim olajšalo tako veliko spremembo v življenju. Zaradi menjave kluba sva bila s srčno izbranko sprva primorana leto in pol živeti ločeno življenje, kar je bilo zelo težko, a v letošnjem letu se je tudi ona preselila v Hannover.

Meniš, da je spomladanskega dela športne sezone konec in bo treba počakati na jesen? So že sprejeli uradno odločitev v Bundesligi?

Srčno upam, da se bo liga nadaljevala, saj smo v letošnji sezoni trenutno na odličnem 4. mestu, kar nas bi vodilo v naslednji sezoni na evropski pokal. Uradno odločitev lige bodo sprejeli 21. aprila, a da se lahko sezona konča meseca junija, je treba s tekmami pričeti najkasneje v sredini meseca maja.

Kakšno je življenje športnika v tujini, kakšen je vsakdan, ga lahko opišeš?

Večinoma imamo treninge dvakrat dnevno, ponavadi dopoldan fitnes ali tek ter popoldan trening z žogo. Veliko imamo tudi video analiz, s katerimi se lažje pripravimo na nasprotnika ter odpravljamo svoje napake iz preteklih tekem. S strani kluba prejmem že mesec v naprej urnik treningov in tekem, ki je sestavljen do potankosti, tako da si lahko preostanek dni dodobra splaniram. V prostem času mi družbo dela Eva, ki prav tako prihaja iz Posavja. Prosti čas izkoristiva za raziskovanje mesta, kuhava, gledava filme, se druživa s soigralci ter njihovimi partnerkami. Rad odigram tudi kakšno video igrico s prijatelji od drugod.

Kaj je v Nemčiji boljše/slabše kot pri nas?

Boljše je predvsem to, da je v Nemčiji rokomet na veliko višjem nivoju v primerjavi s Slovenijo. Všeč mi je, da je večina tekem že v naprej razprodanih ter da je na tekmah veliko več gledalcev, polne dvorane naredijo vzdušje. V Nemčiji mi je slabše predvsem to, da sem oddaljen od svojih domačih in prijateljev, ki jih poredko vidim.

Nejc Cehte, SLO rokometna reprezentanca

Slovenska rokometna reprezentanca je na letošnjem evropskem rokometnem prvenstvu končala na 4. mestu.

Kako bi ocenil nastop slovenske reprezentance, katere član si bil tudi ti, na letošnjem EP, ki ga je končala kot 4. na stari celini?

Nastop slovenske reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu bi ocenil kot pozitiven. Menim, da smo kljub pozni menjavi selektorja naredili velik rezultat, grenak priokus pa ostaja zaradi izgubljenih tekem v boju za medalje.

Kakšen je tvoj pogled na posavski rokomet, kjer se je začela tvoja športna pot?

Zaradi znanih gospodarskih razmer v Sloveniji je rokomet v Posavju nazadoval. Pozitivno pa me navdušuje rezultatska uspešnost sosednjega kluba MRD Dobova. Srčno upam, da se bo posavski rokomet dvignil nazaj, tja, kjer je bil v zlatih časih, in da se bodo lahko ponovno gledali posavski derbiji v 1. ligi.

V začetku aprila si se vrnil domov zaradi epidemije koronavirusa, je šlo ob vračanju v Slovenijo vse gladko, sta bila z Evo morda po prihodu v samoizolaciji?

Pred vračanjem v Slovenijo sva kontaktirala Ministrstvo za zunanje zadeve v Sloveniji ter ambasado v Nemčiji in se pozanimala o aktualnih informacijah, ki so se iz dneva v dan spreminjale. Sama pot je potekala brez zapletov, opaziti je bilo veliko manj prometa. Na meji Nemčija – Avstrija se je podpisal dokument, s katerim se je jamčil samo tranzit skozi Avstrijo. Na meji s Slovenijo so nama izmerili temperaturo. Samoizolacija nama ni bila odrejena, vendar se je vseeno preventivno drživa.

Kako preživljaš dneve v domačem okolju, skrbiš za telesno kondicijo, na kakšen način?

Zaradi trenutnih razmer se nahajam v domačem okolju in kar mi čas dopušča, poskušam postoriti čim več zadev, ki jih imam v planu že več mesecev ali let. Začel sem z obnovo domače ute, pomagam pri gradnji nove letne kuhinje, v načrtu pa imam še preurejanje kleti. Telesno kondicijo držim z vajami za krepitev moči, ki mi jih je posredoval kondicijski trener iz kluba, veliko pa tudi tečem in kolesarim.

Kakšen nasvet bi dal vsem tistim, ki bi želeli po poti vrhunskega športnika?

Pot vrhunskega športnika je zahtevna, zahteva veliko odrekanj v vse smeri. Najbolj pomembno je, da posameznik na svoji športni poti ne obupa, čeprav je občasno zelo težko. Menim, da je ključnega pomena volja, vztrajnost in podpora najbližjih.

Kje se vidiš čez 20, 30 let?

Po zaključku športne kariere se vidim v domovini, najverjetneje nekje v Posavju; delati nameravam v svoji stroki kot inženir strojništva, saj sem tudi študent fakultete za strojništvo v Ljubljani. Seveda brez rokometa in športa po zaključeni karieri ne bo šlo, a na kakšen način, bo pokazal čas.

S. R., foto: osebni arhiv Nejca Cehteta
« Nazaj na seznam