Za »Pajkovo Lizo« je plezanje pomemben del njenega življenja

Za mlado in perspektivno plezalko Lizo Novak, ki je predana športnemu plezanju že več kot desetletje, je uspešno tekmovalno leto, a pred aktualno evropsko mladinsko prvakinjo v kombinaciji težavnosti, balvanov in hitrostnega plezanja je še veliko izzivov. Nanje se gibčna »Pajkova Liza«, kot jo radi poimenujejo prijatelji, pripravlja z rednimi vsakodnevnimi treningi, a v pogovoru je nasmejana razkrila tudi svoje prve plezalne izkušnje, ki so jim sledila tekmovanja ter osvojene stopničke na zmagovalnem odru.

»Že kot otrok sem zelo rada plezala, tako da so bili stoli in mize moji prvi rekviziti oziroma sem skušala vse, ker je bilo višje od mene, preplezati in zato mi je mamina prijateljica izbrala ime Pajkova Liza,« obudi spomine leta 2004 rojena in 157 centimetrov visoka športna plezalka Liza Novak. Starši so jo pri štirih letih in pol vpisali v plezalni klub v Laškem, kjer je začela s prvimi treningi na plezalni steni in od takrat je postalo plezanje njen način življenja. »To je bilo to in nikoli nisem pomislila, da bi poskusila še kaj drugega,« pove z nasmeškom.

Na zmagovalnem odru je prvič stala leta 2012, ko je na tekmi Vzhodne lige v Ribnici v težavnostni kategoriji kot osemletno dekle osvojila 2. mesto, na tekmi v Grosupljem pa je isto leto zmagala. V nepozabnem spominu ji je ostalo tudi prvo mednarodno tekmovanje v Avstriji, na katerem je leta 2012 sodelovalo 21 držav. Z osvojenim 3. mestom v balvanih in 2. mestom v težavnosti ter s skupno uvrstitvijo na 3. mesto (k mestu na stopničkah se je prištel še rezultat v kategoriji hitrost, kjer je osvojila 11. mesto) je bila zelo zadovoljna. Z dobrimi uspehi je nadaljevala tudi v letu 2013, ko je na državnem prvenstvu na Logu pri Brezovici osvojila 2. mesto v balvanih, na tekmovanju v Šmartnem pri Litiji v težavnostni kategoriji pa je zabeležila svojo prvi zmago v kategoriji cicibank. Takrat je osvojenemu državnemu naslovu najboljše in najbolj perspektivne mlade plezalke v težavnosti dodala še naslov podprvakinje v balvanskem plezanju. Mlada radeška športna plezalka, ki je dobro leto in pol članica Športno plezalnega odseka v Planinskem društvu Celje Matica, je na letošnjem majskem tekmovanju v Rusiji v kombinaciji težavnosti, balvanov in hitrostnega plezanja osvojila naslov evropske mladinske prvakinje, a njeni cilji so postavljeni še višje. »Želim se uvrstiti v slovensko člansko reprezentanco,« pove in nadaljuje, da trenira štirikrat do petkrat na teden od dve do tri ure v popoldanskem času na 12 metrov visoki plezalni steni v prostorih Prve osnovne šole v Celju, vadi pa tudi doma. Njena trenerja sta Jan Strmole in Albin Simonič.

TRI PLEZALNE DISCIPLINE

Mlada radeška športna plezalka tekmuje v vseh treh disciplinah: balvanskem, težavnostnem in hitrostnem športnem plezanju ter nazorno predstavi vse tri discipline: »Pri težavnostnem športnem plezanju se pleza po določeni smeri, sestavu oprimkov in stopkov v steni. Na voljo imaš šest minut, da priplezaš do vrha stene, ki je običajno visoka okoli 15 metrov, a oprimkov je nekje do 50. Pripet si na varovalno vrv in na tleh imaš nekoga, ki te varuje na vrvi, če slučajno padeš. Biti moraš zelo zdržljiv. Pri balvanskem športnem plezanju ni varovalne vrvi, plezalna stena je visoka med tremi in štirimi metri, tako da ko priplezamo na vrh, kar skočimo na debele blazine, ki so na tleh. Pri balvaniranju se kot plezalka osredotočam predvsem na posamezne gibe, ker je smer plezanja kratka in moram razmisliti, s katerimi gibi bom prišla do cilja. Oprimki so vedno drugače postavljeni in na voljo imam več poskusov, dokler se mi čas ne izteče. Hitrostno športno plezanje poteka na 15 metrov visoki plezalni steni s petstopinjskim naklonom, oprimki so vedno enako postavljeni, tako da je mogoče to dobro natrenirati. Tekmovanje poteka v parih in o uvrstitvi odloča čas, ki ga plezalci dosežemo ob dotiku senzorja merilne naprave na vrhu smeri. To je neke vrste šprint po steni in tisti, ki doseže boljši rezultat se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Najboljši dve oziroma dva se na koncu pomerita v finalu. Imam srečo, ker imamo v Celju edini hitrostno steno, tako da lahko treniram tudi to.«

Liza Novak še pove, da imajo pomembno vlogo pri športnem plezanju močne roke ter ramena – predvsem gornji del trupa. »Sama sem nižje rasti in včasih je kakšen oprimek na steni malo predaleč, a to skušam nadomestiti z dobrim odrivom,« pojasni in doda, da je športno plezanje primerno za tiste, ki se ne bojijo višine. Uživa v balvanskem plezanju, kjer pa je njena nizka rast včasih lahko ovira pri doseganju boljšega rezultata, medtem ko je pri ostalih dveh disciplinah uspešnejša. Časa za druženje s prijateljicami in prijatelji ima zelo malo oziroma ga skoraj nima. Po pouku (obiskuje 3. letnik športnega oddelka I. gimnazije v Celju in ima status športnice) gre običajno v mestno knjižnico, kjer naredi domačo nalogo in se pripravi za pouk naslednji dan, nato gre na trening in se okoli 21. ure z vlakom pripelje v domače Radeče in nato sledi novo jutro z vstajanjem ob 5. uri (le ob vikendih spi malo dlje). Njena vzornica je Janja Garnbret in z veseljem bi bila njena naslednica, a del njenih načrtov je tudi študij, za katerega upa, da se mu bo lahko posvetila ob rednih treningih.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 9. decembra 2021.

#povezujemoposavje