Izvoljeni poslanci iz Posavja so Olovec, Boštjančič, Avšič Bogovič, Lisec, Ocvirk in Han

POSAVJE – Ob 19. uri so se po vsej državi zaprla volišča, na katerih smo odločali o sestavi novega Državnega zbora Republike Slovenije.

Iz volilnih okrajev, ki zajemajo območje Posavja, so za poslance izvoljeni Janez Jože Olovec (SDS), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), mag. Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda), Tomaž Lisec (SDS), Srečko Ocvirk (N.Si, SLS in Fokus) in Matjaž Han (SD).

Zmagovalec v volilnem okraju Krško je ob 67,38-odstotni volilni udeležbi Janez Jože Olovec (SDS) z 31,60 % glasov pred Klemnom Boštjančičem iz Gibanja Svoboda (26,67 %), ki sta izvoljena v Državni zbor. Sledijo Alen Lenič (N.Si+SLS+Fokus) z 10,61 %, doc dr. Andrej Androjna (Demokrati. Anžeta Logarja) s 6,13 %, Žak Gajšak (SD) s 5,71 % in Boris Kljun (Državljansko gibanje Resni.ca) s 4,91 % glasov.

V volilnem okraju Brežice, kjer je bila udeležba 62,53 %, je največ glasov, 32,73 %, dobila dosedanja poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda), ki ji je znova uspelo priti v parlament, na drugo mesto se je uvrstil Mihael Petančič (SDS) z 28,59 %, na tretje pa Bogdan Palovšnik (Demokrati. Anžeta Logarja) s 7,15 %. Za njimi so se zvrstili Martina Živič (SD) s 6,13 %, Milena (Milenka) Vranetič (N.Si+SLS+Fokus) s 5,87 %, Peter Dirnbek Vatovec (Levica in Vesna) s 5,07 % in Toni Glušič (Državljansko gibanje Resni.ca) s 4,38 %.

Kar dva poslanca pa bo tudi v naslednjem sklicu parlamenta imel volilni okraj Sevnica (ki zajema tudi območje občine Škocjan) s 70,17-odstotno udeležbo. To sta zmagovalec okraja, dosedanji poslanec Tomaž Lisec (SDS), ki je dobil 35,86 % glasov, in tretjeuvrščeni, aktualni župan Srečko Ocvirk (N.Si, SLS in Fokus) s slabimi 15,85 % glasov. Med njiju se je uvrstil prav tako dosedanji poslanec Jernej Žnidaršič (Gibanje Svoboda) z 22,20 % glasov. Mag. Marjetka Lipec (SD) je dobila 6,31 % glasov, Gorazd Kajič (Demokrati. Anžeta Logarja) 5,13 % in Tadej Trinko (Državljansko gibanje Resni.ca) 4,50 % glasov.

Radečan Matjaž Han, aktualni minister za gospodarstvo (SD) je v volilnem okraju Laško, kamor sodi občina Radeče, z 20,43 % glasov osvojil drugo mesto, kar pa je največ med kandidati SD v 6. volilni enoti, zato mu pripada edini mandat te stranke.

Volilna udeležba v Sloveniji je po zadnjih podatkih Državne volilne komisije (DVK) 69,33 %, glasovalo je malo več kot 1.175.000 volilnih upravičencev. V primerjavi s prejšnjimi državnozborskimi volitvami pred štirimi leti, ko je bila skoraj 71-odstotna, je tokratna udeležba sicer nekoliko nižja. V Posavju je največ volivcev odšlo na volišča v VO Sevnica (70,17 %), nekaj manj v VO Krško (67,38 %), najmanj pa v VO Brežice (62,53 %).

Do 16. ure se je volitev udeležilo malo več kot 50 % vseh, ki imajo volilno pravico (50,73 %; leta 2022 je bila ob tej uri 49,3-odstotna udeležba), v VE Novo mesto 51,38 %. Pričakovati je, da bo v Posavju udeležba tudi na koncu najvišja v VO Sevnica, kjer je do popoldneva volilo 53,5 % volivcev, v VO Krško je prišlo na volišča 51,35 %, v VO Brežice pa je bil odstotek udeležbe najnižji - 46,5 %. 

Do 11. ure je na ravni države glasovalo 21,38 % volilnih upravičencev (pred štirimi leti 21,05 %). Najvišja udeležba je bila v VE Novo mesto (22,7 %), kamor spadajo tudi vsi trije posavski volilni okraji. Kot je že v navadi, je tudi tokrat največ volivcev zjutraj in dopoldne odšlo na volišča v VO Sevnica (23,65 %), sledi VO Krško (21,56 %), najnižja udeležba pa je bila v VO Brežice (20,65 %).

Po 99,85 % preštetih glasovnic je v vodstvu Gibanje Svoboda (28,62 %) pred SDS (27,95 %), sledijo N.Si, SLS in Fokus (9,29 %), SD (6,70 %), Demokrati (6,70 %), Levica in Vesna (5,58 %) ter Državljansko gibanje Resni.ca (5,53 %). To so tudi stranke, ki so se uvrstile v naslednji sklic Državnega zbora.

Slovenija je za parlamentarne volitve razdeljena na osem volilnih enot s po enajstimi volilnimi okraji, torej se v vsaki voli po enajst poslancev. Območje Posavja skupaj Dolenjsko, Belo krajino in Zasavjem spada v šesto volilno enoto s sedežem v Novem mestu. Trem volilnim okrajem pravimo, da so posavski: volilni okraj Krško (ki zajema območji občin Krško in Kostanjevica na Krki), volilni okraj Brežice (ki sovpada z območjem občine Brežice) in volilni okraj Sevnica (ki poleg občine Sevnica sega tudi na Dolenjsko oz. zajema tudi občino Škocjan). Volivke in volivci v občini Radeče volijo v volilnem okraju Laško, volivke in volivci v občini Bistrica ob Sotli pa v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, ki je del sedme volilne enote s sedežem v Mariboru.

V šesti volilni enoti se je za glasove volivk in volivcev potegovalo 15 list:

1. Karl Erjavec - stranka Zaupanje
2. Demokrati. Anžeta Logarja
3. Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij
4. Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)
5. Slovenska nacionalna stranka - SNS
6. Slovenska demokratska stranka - SDS
7. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča
8. Socialni demokrati
9. Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča
10. Gibanje Svoboda
11. Mi, socialisti!
12. Piratska stranka Slovenije
13. Levica in Vesna
14. Državljansko gibanje Resni.ca
15. Glas upokojencev Pavla Ruparja

Dokaj zapleten volilni sistem

Kot pravi izredni profesor dr. Božidar Veljković, je poenostavljeno slovenski volilni sistem težko prikazati: »Slovenija ima razmeroma zaprt listni proporcionalni sistem, kar pomeni, da imajo volivci relativno omejen vpliv na to, kateri konkretni kandidati bodo izvoljeni. Ta, do neke mere zrelativizirana moč volivca, namreč izhaja iz posebne kombinacije pravil v Zakonu o volitvah v Državni zbor. Sicer pa se volilni proces začne v volilnem okraju, kjer ima vsaka stranka enega kandidata ali nosilca liste. Tako volivec obkroži izmed vseh list samo eno zaporedno številko stranke/liste. Glede na to, da je napisano ime kandidata poleg naziva stranke, volivec dobi občutek, da glasuje za konkretno osebo. Nato se glasovi najprej seštevajo na ravni volilne enote, nato pa se mandati razdelijo med stranke običajno z uporabo Dropovega količnika. Ta količnik dobimo, če skupno število glasov v volilni enoti delimo z 12. Potem preštejejo vse glasove posameznih list. Vsaka strankarska lista, ki je zbrala mnogokratnik tega števila ali količnika, dobi ustrezno število mandatov. Običajno se več kot dve tretjini mandatov razdeli na ta način. Preostanek nerazdeljenih mandatov pa se razdeli po D'Hondtovi metodi.« Najprej pa moramo volivci oditi na volišča, da sploh sodelujemo pri izboru.

V Posavju je običajno volilna udeležba na volitvah v Državni zbor RS nekoliko pod povprečjem države. Najnižja je navadno v brežiškem okraju, sledi krški volilni okraj, najvišjo pa so tudi na volitvah leta 2022 dosegli v sevniškem volilnem okraju.

Uredništvo