Kandidat Svobode Boštjančič: Krško ima potencial tudi izven energetike

Na listi Gibanja Svoboda v volilnem okraju Krško za poslanca v Državnem zboru kandidira aktualni finančni minister in podpredsednik Vlade RS Klemen Boštjančič.

Kot je povedal ob robu torkove okrogle mize na temo razvoja Krškega in regije Posavje, se je za kandidaturo v Krškem odločil na podlagi pogovora s predsednikom stranke, ker gre za okraj s središčem v mestni občini in ima velik potencial za podjetniško-gospodarsko rast. »Težko bi našel okraj, ki to bolj opisuje kot Krško,« je dodal Klemen Boštjančič.

Krško vsakdo najprej poveže z jedrsko elektrarno in projektom JEK2, ki ga zelo podpira, a ob predpogojih, da bodo imeli pri njem glavno besedo strokovnjaki, »v nasprotju s projektom TEŠ6, v katerega se je vmešavala politika in je postal eden najbolj katastrofalnih projektov, se tukaj kaj podobnega ne sme niti približno zgoditi«, ter da bo izbran ustrezen model financiranja, v kar je kot minister za finance zelo vključen.

Po njegovem mnenju je bilo Krško v preteklosti in še vedno je preveč vezano na nuklearko, a vidi ogromno potenciala izven energetike, denimo v podjetniškem sektorju. Kot primer navaja Novo mesto, ki ga 'vlečeta' ena ali dve industrijski panogi, a se je ob tem razvilo še marsikaj. »Zemljišč za to je kar nekaj, a žal niso ustrezno opremljena in se na tem ni dovolj strateško delalo,« opozarja. Ob tem izpostavlja pomen t. i. razvojnega zakona za regijo Posavje, za kar je bila pred kratkim imenovana delovna skupino, vodi pa jo prav on. »Pomembno je, da pripravimo res kvaliteten zakon, ki bo dal pospešek razvoju Krškega in celotnega Posavja za naslednjih 20 let.«

Kot prednost Krškega izpostavlja dobro prometno povezanost Krškega z avtocesto Ljubljana–Zagreb, kar razširja bazen potencialne delovne sile, kot slabost pa »slabo lokalno infrastrukturo«. Posebej kritičen je do tega, da ni dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo. »To je naloga občine, ki mora razmišljati strateško, dolgoročno kupovati zemljišča in jih komunalno opremljati,« meni, pri tem pa lahko pomaga država z gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.

Glede Vipapa meni, da bi se bilo treba več pogovarjati z lastnikom več kot 30-hektarskega tovarniškega kompleksa. "Nobene rešitve, sploh pa na tako velikem zasebnem zemljišču, ne more biti brez dogovora z lastnikom," opozarja, pri čemer bosta morala sodelovati tako lokalna skupnost kot država.

Na uvodoma omenjeni okrogli mizi, ki jo je moderiral Boštjančič, so sodelovali nekdanji predsednik uprave NEK Stane Rožman, državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, predsednica uprave GEN energije mag. Nada Drobne Popovič in direktor podjetja Evrosad Boštjan Kozole. Rožman je med drugim izpostavil, da ima energetika v posavju svetlo prihodnost ne glede na to, ali bo sprejeta odločitev za JEK2 ali ne, saj so pred regijo tudi drugi energetski projekti, od novega podaljšanja obratovalne dobr NEK do leta 2026, hidroenergetskih projektov, širitve TEB do fotovoltaike. Izpostavil je, da imamo na področju jedrske energetike dobro lokalno podporo na področju storitev, nimamo pa industrijske podpore na ravni dobavnih verig za gradnjo in opremo jedrskega objekta, zato je po njegovem mnenju nujna čimprejšnja odločitev, ali gremo v projekt.
 
P. P.