O mladih in njihovi prihodnosti

Mladinski svet Občine Sevnica in Študentski klub Sevnica sta 13. marca pripravila soočenje kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve v sevniškem volilnem okraju. Dogodek je potekal v Konferenčni dvorani Komunale Sevnica, vprašanja pa so se nanašala na izobraževanje, zaposlovanje, davčno politiko, stanovanjsko problematiko in zdravstvo.

IZOBRAŽEVALNI SISTEM

Prvo vprašanje na soočenju, ki ga je povezovala Kaja Šetinc, se je nanašalo na sistem srednješolskega ter višje- in visokošolskega izobraževanja.

Sogovornica in sogovorniki so se strinjali, da je izobraževanje temelj razvoja in da mora ostati dostopno vsem, vendar bi ga bilo treba prilagoditi potrebam sodobnega časa. Sevniški župan Srečko Ocvirk, kandidat združene liste NSi, SLS in Fokus, je podprl idejo o uvedbi študentskega s. p. Ta naj bi mladim omogočil zgodnejši vstop na trg dela ter olajšal prve podjetniške korake. Po njegovem mnenju bi moral biti študij tudi bolj povezan s potrebami zaposlovanja. Direktorica radeške občinske uprave mag. Marjetka Lipec, kandidatka liste Socialnih demokratov, je podprla širitev izobraževalnih programov v regiji, saj bi to zmanjšalo stroške šolanja in bivanja za dijake in študente. Poslanec Jernej Žnidaršič z liste Gibanje Svoboda, ki je v Državni zbor prišel kot nadomestni poslanec po imenovanju Franca Propsa za ministra za javno upravo konec leta 2023, je menil, da bi morali fakultetam nameniti več finančnih sredstev za raziskave in inovacije; podprl je idejo o odprtju nove medicinske fakultete na Primorskem. Tomaž Lisec, ki kandidira na listi SDS in se poteguje za svoj peti mandat v parlamentu, je pohvalil slovenski izobraževalni sistem. Kandidat na listi Demokrati. Anžeta Logarja Gorazd Kajič, zaposlen na Ministrstvu za obrambo, je menil, da bi nam morali biti zgled izobraževalni modeli skandinavskih držav.

ZAPOSLOVANJE MLADIH

Pri vprašanju o zaposlovanju mladih so se navzoči na soočenju strinjali, da zaposlitev za določen čas in z nizkim osebnim dohodkom ne zagotavlja stabilnosti in prinaša več tveganj. Kajič je menil, da bi plače potrebovale davčno razbremenitev. Lisec je poudaril, da je zakonodaja pri zaposlovanju za določen in nedoločen čas jasno določena, a kljub temu se pojavljajo težave v sami praksi. Lipec je omenila, da bi se morala politika zavzemati za »varna, stabilna delovna mesta, da ne bi bilo negotovosti in strahu pred izgubo službe«. Žnidaršič je omenil, da je v Sloveniji trenutno brezposelnih okoli devet tisoč mladih oseb oz. tri odstotke od skupno 330 tisoč. Omenil je tudi, da med brezposelnimi prevladujejo invalidi, pripadniki romske skupnosti in osebe, ki so nezmožne za delo. Ocvirk je neprimerno ravnanje z delovno silo označil kot nedopustno. Po njegovem mnenju gre za sistemske težave, ki jih je treba reševati skupaj z družbenimi, socialnimi in zakonskimi ukrepi.

OSEBNI DOHODEK IN SOCIALNI PREJEMKI

Mnenja o višini osebnega dohodka in o višini socialnih prejemkov so bila različna. »Dokler bo zaposlitev odvisna zgolj od formalne izobrazbe, bodo tu težave,« je menil Ocvirk. »V javnem sektorju je formalna izobrazba tista, ki določa plačni razred in s tem tudi plačilo za opravljeno delo,« je pojasnjevala Lipec ter kot primer navedla sodelavko, ki je štiri desetletja zaposlena v javnem sektorju, njena plača pa je minimalna. Žnidaršič je poudaril, da je treba imeti na določenih delovnih mestih ustrezno izobrazbo in njeno pridobitev omogoča tudi študij ob delu. Pomembno je tudi, v kateri gospodarski panogi je nekdo zaposlen, saj so plače različno visoke, zato je »vedno več mladih, ki hitro zamenjajo službo za boljše plačilo«. Lisec je menil, da je razlika med plačnim sistemom v javni upravi in gospodarstvu, kjer so tudi zahteve glede stopnje izobrazbe različne. Kajič je podal primerjavo dveh oseb z enako stopnjo izobrazbe – ena oseba, zaposlena v gospodarstvu, je začela z neto plačo v višini dva tisoč evrov; druga oseba ima v javnem sektorju s 15 leti delovne dobe neto plačo 1.205 evrov.

Prejemanje socialne pomoči so podprli, a ob tem opozorili tudi na zlorabe, kjer pa morajo svoje naloge opraviti centri za socialno delo in druge institucije. »Socialna pomoč ni previsoka za tiste, ki jo potrebujejo,« je bila jasna Lipec, »a pomemben je sistem ugotavljanja upravičenosti prejemanja pomoči, da ne bi prihajalo do zlorab.« Lisec je opozoril na preveliko razliko med socialno pomočjo in minimalno plačo. Kajič je menil, da se je socialna pomoč preveč »razbohotila« in da bi delo moralo postati vrednota

STANOVANJSKA PROBLEMATIKA IN ZDRAVSTVO

Vprašanje, kako bi mladim olajšali nakup prve nepremičnine, je ponudil več različnih odgovorov. Kajič je predlagal gradnjo večstanovanjskih objektov in zmanjšanje davka ob nakupu prve nepremičnine. Lisec je podprl državna jamstva pri prvem nakupu ter možnost plačevanja najemnine, ki bi bila del vsote za kasnejši odkup stanovanja, a, kot je dejal Žnidaršič – najprej je treba zgraditi dovolj stanovanj. »Stanovanje ni luksuz, to bi morala biti pravica,« je menila Lipec in se zavzela za gradnjo javnih najemnih stanovanj s krepitvijo Stanovanjskega sklada. Ocvirk je izpostavil državno jamstveno shemo, v kateri bi mlada družina odplačevala kredit za stanovanje skozi najemnino. Po posredovanem vprašanju občanke, ki je spremljala soočenje preko spletne povezave, kje točno v Posavju so se gradila javna stanovanja, je nastala kratka tišina, nato je sledil odgovor: »Nikjer, saj ni bilo komercialnega interesa.«

Sodelujoči na soočenju so poudarili, da imamo dober zdravstveni sistem, a izboljšave so vedno mogoče, vendar mora javno zdravstvo ostati.

Soočenje, ki se ga je udeležilo manj mladih, kot bi si želela organizatorja, je pokazalo, da so za mlade ključna vprašanja izobraževanje, stabilna zaposlitev, dostojno plačilo in dostop do stanovanj.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 19. marca 2026.

#povezujemoposavje