Časopis za pokrajino Posavje
13.05.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Še zadnje soočenje mnenj pred volitvami – o sobivanju in vključevanju skupnosti

Objavljeno: Petek, 20.03.2026    Rubrika: Volitve v DZ RS Redakcija
sv. dan romov kerinov grm - foto P. P (29)

Zanimalo nas je, kakšne ukrepe bi po mnenju kandidatov/k morali sprejeti država in lokalne skupnosti za izboljšanje vključevanja, izobraževanja in sobivanja, tudi romske skupnosti (fotografija je z lanske prireditve ob svetovnem dnevu Romov v Kerinovem Grmu; foto: arhiv PO).

Danes, še zadnji dan, preden nastopi volilni molk pred nedeljskimi volitvami v Državni zbor RS, objavljamo še zadnja stališča kandidatov in kandidatk, ki smo jih prosili še za mnenje o sobivanju in vključevanju skupnosti.

Vprašanje: V nekaterih delih Posavja se pojavljajo izzivi pri sobivanju različnih skupnosti, med drugim tudi romske skupnosti. Kakšne ukrepe bi po vašem mnenju morali sprejeti država in lokalne skupnosti za izboljšanje vključevanja, izobraževanja in sobivanja?

Vrstni red posameznih stališč je določen glede na seznam potrjenih list kandidatov v VE Novo mesto.

Dr. Sanja Rokvić (kandidatka Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Krško): Sobivanje ni vprašanje ene skupnosti, ampak kakovosti celotne družbe. Država in lokalne skupnosti morajo ustvariti pogoje, kjer ima vsak človek možnost za izobraževanje, delo in dostojno življenje. Ključ so zgodnje vključevanje otrok v izobraževanje, dostop do zaposlitve ter programi, ki spodbujajo odgovornost in aktivno sodelovanje v skupnosti. Hkrati pa morajo pravila veljati za vse enako – brez izjem. Ljudje pričakujejo varnost, spoštovanje in pravičnost. Ko država vlaga v izobraževanje, delo in sodelovanje, se zmanjšujejo napetosti in raste zaupanje. Cilj mora biti skupnost, kjer se ljudje ne delijo, ampak sodelujejo – kjer vsak prispeva in vsak čuti, da je del skupne prihodnosti Posavja.

Dr. Milan Jazbec (kandidat Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Brežice): Sobivanje med različnimi skupnostmi, vključno z romsko, je bilo pred desetletji tradicionalno dobro, predvsem zaradi kombinacije zavzemanja lokalnih skupnosti in odprtosti prebivalcev. Tudi moje izkušnje iz časov, ko sem še delal v krški tovarni celuloze in papirja, ki je imela takrat več kot 2.000 zaposlenih, so takšne. Država in lokalne skupnosti pa so v minulih treh desetletjih to področje, ki ne prenaša kampanjskih pristopov, precej zanemarile. Po eni strani je treba dosledno izvajati predpisano zakonodajo, po drugi pa je treba skrbeti za vključenost vseh skupnosti v izobraževalni proces od vrtcev dalje, urediti infrastrukturo in druge pogoje, da se bodo lahko vse skupnosti enakopravno vključevale v družbeno življenje. Socialni prejemki morajo biti upravičeni, prejemati pa jih morajo konkretne osebe. Ukinjanje teh prejemkov zaradi posameznih zlorab ni pravilen pristop. Veseli me, da sta dve moji knjigi izšli v romskem prevodu, tretja je v pripravi. Branje povezuje različne in ustvarja napredno skupnost.

Hana Fejzić (kandidatka Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Sevnica): Verjamem, da se sobivanje začne pri spoštovanju, dialogu in skupnih vrednotah. Mladi se v šoli vsak dan učimo sodelovanja, odgovornosti in sprejemanja različnosti. V Sevnici ni romske skupnosti, so pa različni ljudje in prav Sevnica je dober primer, da lahko skupnost deluje povezano, če se gradi na medsebojnem spoštovanju in skupnem cilju – razvoju kraja. Država in lokalne skupnosti morajo vlagati predvsem v izobraževanje, zgodnje vključevanje otrok in priložnosti za delo, saj to dolgoročno zmanjšuje socialne razlike in napetosti. Pomembno je tudi, da pravila veljajo za vse enako. Ko imajo ljudje priložnost sodelovati in prispevati k skupnosti, se krepi zaupanje. To, kar uspeva v Sevnici, mora biti zgled tudi širši regiji Posavje.

Doc. dr. Andrej Androjna (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Krško): Uspešno sobivanje temelji na jasnih pravilih, ki veljajo za vse enako, in na državi, ki jih dosledno uveljavlja. Težav ne smemo pometati pod preprogo, ampak jih reševati mirno in z jasnimi ukrepi, ki krepijo varnost in spodbujajo integracijo. Naš pristop temelji na dveh stebrih: odgovornosti posameznika in učinkoviti državi. Prvič, nujna je ničelna toleranca do ponavljajočih se kaznivih dejanj. Sankcije za specialne povratnike bomo zaostrili, tudi do pripora. Pravice in dolžnosti morajo biti uravnotežene, zato bodo socialni transferji dosledno povezani s spoštovanjem zakonov. Drugič, okrepili bomo delovanje države na terenu: hitrejše odzive policije, posebno intervencijsko enoto ter tesno sodelovanje policije, FURS in centrov za socialno delo pri preprečevanju zlorab. Hkrati želimo okrepiti dolgoročno integracijo. Prenovili bomo nacionalni program za Rome v sodelovanju s skupnostjo in ustvarili pogoje za odgovorno vključevanje v družbo.

Bogdan Palovšnik (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Brežice): Za sobivanje obstajajo pravila, ki jih že imamo in naj bi veljala za vse, ter institucije, ki le-ta dosledno izvajajo. Težave se rešujejo takoj z ukrepi, ki hkrati krepijo varnost in spodbujajo vključevanje. Pri ponavljajočih se kaznivih dejanjih mora država ukrepati odločno, hkrati pa zagotoviti učinkovito sodelovanje policije, CSD, FURS in drugih institucij. Pomemben del rešitev pa so tudi dolgoročni programi vključevanja, zlasti na področju izobraževanja in zaposlovanja. V zadnjih mesecih so državne inštitucije začele izvajati svoje naloge, kar je prizadelo kar nekaj družin, večinoma romskih. Žalostno je, da nekatere nevladne organizacije in romske skupnosti še vedno vztrajajo, da je pri tem prišlo do kršenja njihovih pravic, nikjer pa ne omenjajo, da so s tem le-ti končno pričeli z izpolnjevanjem svojih obveznosti kot večina nas, ostalih državljanov Slovenije.

Gorazd Kajič (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Sevnica): Potrebni so programi za izobraževanje, zaposlovanje in socialno integracijo ter spodbujanje medsebojnega spoštovanja.

Dušan Šiško (kandidat skupne liste Zeleni Slovenije in SG Stranka generacij v VO Krško): Romska problematika je pri nas pereča že več kot 50 let. Lahko rečem, da je MO Krško v tem času vložila ogromno časa in tudi največ denarja. Kot poslanec sem na to pogosto opozarjal. Bil sem celo pobudnik in nato član podkomisije za romska vprašanja. V DZ smo vložili več zakonskih predlogov, vendar jih je del politike vedno znova blokiral. Pri tem pa se ne zavedajo, da s tem dolgoročno delajo škodo tudi samim Romom. Težava je tudi v tem, da niso dovolj povezani sodstvo, tožilstvo, policija in centri za socialno delo. Strinjam se z mojimi občani, ki pravijo, da bi bilo treba zagotoviti enakost vseh državljanov pred zakonom – to pomeni, da morajo imeti Romi tudi dolžnosti, ne samo pravice.

Žiga Bauer in Jelka Rostohar Božič (kandidata Slovenske nacionalne stranke (SNS) v VO Krško, Brežice in Sevnica): Ključno načelo mora biti, da za vse veljajo enaka pravila, enake dolžnosti in enaka odgovornost. Romska skupnost ne sme biti posebej obravnavana in privilegirana v primerjavi z drugimi. Izhajamo iz jasnega stališča, da morajo biti v ospredju spoštovanje pravnega reda, obvezno šolanje otrok, znanje slovenskega jezika, vključevanje v delo ter ničelna toleranca do nasilja in ponavljajoče se kriminalitete. Država in občine morajo pomagati tam, kjer gre za izobraževanje, osnovne življenjske razmere in vključevanje, hkrati pa morajo dosledno ukrepati ob kršitvah zakonov. Brez reda, odgovornosti in jasnih pravil ni uspešnega sobivanja.

Janez Jože Olovec (kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) v VO Krško): Za dobro sobivanje v skupnosti je ključno spoštovanje zakonov in enakost vseh pred njimi. Socialna politika temelji na odgovornosti: pomoč mora priti tistim, ki jo res potrebujejo, sistem pa mora spodbujati vključevanje v vrtce, šole, delo in urejeno bivalno okolje. Osnovna šola je obvezna za vse otroke, tisti, ki so sposobni za delo, pri čemer se mora delo tudi izplačati. Na področju socialnih transferjev so potrebni jasni zakoni, povezani z izobraževanjem, delom in urejenim bivalnim okoljem.

Mihael Petančič (kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) v VO Brežice): Sobivanje različnih skupnosti je izziv, o katerem moramo govoriti odprto. Temelj mora biti načelo, da za vse veljajo enaka pravila in da so vsi državljani pred zakonom enako obravnavani. Ključno vlogo ima izobraževanje – redno obiskovanje šole mora biti obvezno in nadzorovano, saj je prav izobrazba najpomembnejša pot do vključevanja v družbo. Pomembno je tudi spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje pogojev za delo ter preprečevanje zlorab socialnih transferjev, ki morajo pomagati ljudem do večje samostojnosti. Hkrati je treba zagotoviti varnost, urejeno infrastrukturo in jasno delovanje države ob kršitvah zakonov. Le s kombinacijo odgovornosti, izobraževanja in dela lahko dolgoročno izboljšamo sobivanje v lokalnih skupnostih.

Tomaž Lisec (kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) v VO Sevnica): Vprašanja sobivanja različnih skupnosti zahtevajo uravnotežen pristop, ki temelji na spoštovanju zakonov, odgovornosti in vključevanju. V SDS menimo, da je ključnega pomena predvsem vključevanje otrok in mladih v izobraževalni sistem ter spodbujanje zaposlovanja. Hkrati pa mora država dosledno zagotavljati spoštovanje zakonodaje in varnost vseh prebivalcev. Uspešno vključevanje romske skupnosti je mogoče le ob sodelovanju države, lokalnih skupnosti in same skupnosti. Pomembni so programi izobraževanja, socialne vključenosti in zaposlovanja, hkrati pa mora država zagotoviti tudi učinkovito izvajanje zakonodaje in enaka pravila za vse.

Alen Lenič (kandidat skupne liste strank Nova Slovenija (N.Si), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus Marka Lotriča v VO Krško): Prvi predpogoj za sobivanje različnih skupnosti je, da so le-te med seboj enakopravne, tako z vidika pravic kot tudi dolžnosti. Da zakoni in predpisi veljajo in se izvajajo za vse enako, brez izjem. Za to mora poskrbeti država. Če ta pogoj ni dosledno izpolnjen, potem so vsi ostali državni in lokalni ukrepi obsojeni na neuspeh. Ko je ta pogoj izpolnjen, je nato možno v lokalnem okolju graditi na dialogu, vključenosti in sobivanju, ki bodo prinesli neke rezultate. S to perečo problematiko se moramo začeti spopadati od zgoraj navzdol in ne obratno, kot smo to počeli do zdaj.

Srečko Ocvirk (kandidat skupne liste strank Nova Slovenija (N.Si), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus Marka Lotriča v VO Sevnica): V Sloveniji mora veljati zakonodaja, ki je enaka za vse prebivalce. Sprejete ukrepe je treba dosledno izvajati. Pri vključevanju različnih skupnosti so potrebni tudi prilagojeni pristopi. Programi pozitivne diskriminacije že obstajajo, vendar se v praksi včasih tudi izkoriščajo, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci. Zato sta pomembna doslednost in sorazmeren pristop države in lokalnih skupnosti. Ključni so izobraževanje, vključevanje v delo in odgovorno sobivanje. Tak pristop je pomemben tudi zaradi novih družbenih razmer, ki jih prinašajo migracije.

Žak Gajšak (kandidat stranke Socialni demokrati (SD) v VO Krško): Država se pogosto loteva reševanja romske problematike na napačen način. Gradnja ali ohranjanje ločenih romskih naselij na robu mest namreč ne vodi k uspešni integraciji, ampak pogosto poglablja socialno izključenost in ustvarja vzporedne skupnosti, ki imajo zelo malo stika z večinsko družbo. Če želimo dolgoročno izboljšati sobivanje, moramo več pozornosti nameniti izobraževanju in vključevanju v vsakdanje življenje skupnosti. Ključno je, da vsi otroci redno obiskujejo šolo, saj je prav izobraževanje temelj za boljše zaposlitvene možnosti in večjo samostojnost v odraslem življenju. Država mora zato dosledno zagotavljati, da otroci obiskujejo šolo, hkrati pa družinam ponuditi podporo pri vključevanju v izobraževalni sistem.

Martina Živič (kandidatka stranke Socialni demokrati (SD) v VO Brežice): Za uspešno vključevanje različnih skupnosti so ključni dostop do kakovostnega izobraževanja, stanovanjska stabilnost, zaposlitev in dolgoročne socialne podporne mreže. Država in lokalne skupnosti bi morale okrepiti terenske programe, medkulturne mediacije, predšolsko vključevanje otrok ter projekte, ki spodbujajo sodelovanje med prebivalci. Učinkovita je kombinacija izobraževanja, socialnih storitev, jasnih pravil sobivanja in vključujočih razvojnih programov, ki krepijo varnost, spoštovanje in sožitje.

Mag. Marjetka Lipec (kandidatka stranke Socialni demokrati (SD) v VO Sevnica): Sobivanje različnih skupnosti v družbi mora vedno temeljiti na spoštovanju pravil, dialogu in vključevanju. Pri vključevanju romske skupnosti je ključno predvsem izobraževanje, saj je prav šola najpomembnejši korak k boljši integraciji in kasnejšim zaposlitvenim možnostim. Država mora skupaj z občinami izvajati programe socialnega vključevanja, spodbujati zaposlovanje in izboljšati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Hkrati pa morajo za vse državljane veljati enaka pravila in obveznosti. Le z uravnoteženim pristopom, ki združuje vključevanje, odgovornost in sodelovanje, lahko dolgoročno izboljšamo sobivanje ter okrepimo občutek varnosti in povezanosti v lokalnem okolju.

Janja Starc (kandidatka Preroda – stranke Vladimirja Prebiliča v VO Krško): O problematiki sobivanja z romsko skupnostjo bi morali govoriti bistveno pogosteje in ne šele po tragičnih dogodkih. Na seji MO Krško sem ob razpravi o tej problematiki opozorila, da je žalostno, da se o tem resneje pogovarjamo šele po dogodkih, kot je bil v Novem mestu, čeprav smo se s podobnimi izzivi srečevali tudi v naši občini. Že pred leti je takratni kočevski župan Vladimir Prebilič v državnem zboru predstavil pobudo županov občin Jugovzhodne Slovenije, a politika o teh vprašanjih ni želela resno razpravljati. Rešitve morajo temeljiti na sistematičnem pristopu: vključevanju otrok v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, socialnih in integracijskih programih ter doslednem izvajanju zakonodaje. Ključno je sodelovanje države, lokalnih skupnosti in romske skupnosti ob jasnem načelu, da imamo vsi enake pravice in tudi enake obveznosti.

Andrej Gerjevič (kandidat Preroda – stranke Vladimirja Prebiliča v VO Brežice): Tudi Slovenci smo migrirali na vse kontinente sveta in smo se povsod uspešno integrirali v nova okolja. Menim, da Slovenija nudi možnost za uspeh vsakemu, ki sta mu vrednoti delavnost in poštenje ter ima željo integrirati se v družbo, ne glede na njegovo etnično pripadnost ali če ima državljanstvo Slovenije ali nima. Številni pozitivni primeri to dokazujejo. Če pa se nekdo noče izobraževati, noče delati in krši zakone, pa je razlog za njegove težave v njem samem. Država lahko pripomore samo na način, da dosledno zagotavlja izvedbo že veljavnih zakonov oz. pravno državo.

Mag. Nataša Avšič Bogovič (kandidatka stranke Gibanje Svoboda (GS) v VO Brežice): Sobivanje v lokalnem okolju zahteva odgovornost vseh. Ključno je vključevanje, predvsem skozi izobraževanje, zato je zelo pomembno, da se romski otroci čim prej vključujejo v vrtce in šole. Prav izobraževanje je najmočnejša pot do večje socialne vključenosti in boljših življenjskih priložnosti. Ob tem morajo država in občine skrbeti za urejene bivalne razmere, osnovno infrastrukturo in programe zaposlovanja. Pomemben pa je tudi dialog z lokalnimi skupnostmi, saj lahko le s sodelovanjem gradimo zaupanje. Cilj mora biti jasen: varno, urejeno in vključujoče okolje, kjer veljajo enaka pravila za vse in kjer ima vsak možnost za dostojno življenje. S sprejetjem t. i. Šutarjevega zakona je država naredila še dodaten zakonodajni poseg na področja, kjer se je izkazalo, da zakonodajo ni učinkovita, da roka pravice ne doseže vseh. Pravila, ki veljajo za večinsko prebivalstvo, morajo veljati za vse.

Anja Simić (kandidatka stranke Mi, socialisti! v VO Sevnica): Naša stranka kot edino možen cilj ukrepov vidi ureditev razmer v romskih naseljih, dvig življenjskega standarda skupnosti in normalizacijo odnosov. K sedanjemu stanju moramo pristopiti na enak način, kot so vsi ti postopki potekali v Prekmurju. To pomeni ureditev romskih naselij, kanalizacije, vode, elektrike. To pomeni večjo aktivacijo centrov za socialno delo v primerih zanemarjanja otrok. To pomeni poseg represivnih organov države v primerih mladoletnih porok in nasilja znotraj romske skupnosti ter med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. To pomeni večji poudarek na izobraževanju in več strpnosti večinskega prebivalstva do vseh oblik drugačnosti. Nujno pa to pomeni zavedanje, da se stanje ne bo izboljšalo čez noč. Tudi v večinskem prebivalstvu nismo en dan bili tlačani Avstro-Ogrske, živeči v barakah s črnimi kuhinjami, in naslednji dan postali izobraženi, omikani ljudje.

Piratska stranka Slovenije: Piratska stranka zagovarja vključujočo družbo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in enakih priložnostih za vse. Pri vključevanju romske skupnosti je ključna kombinacija več ukrepov: dostop do kakovostnega izobraževanja, izboljšanje bivalnih razmer, večja vključenost na trg dela in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pomembno je, da država ne rešuje teh vprašanj zgolj z represijo, ampak z dolgoročnimi politikami vključevanja. Izobraževanje, socialna podpora in lokalni razvoj so najbolj učinkoviti načini za izboljšanje sobivanja. Hkrati pa mora država zagotavljati, da pravila veljajo za vse enako. Le z jasnimi pravili in socialnimi politikami lahko ustvarimo družbo, kjer različne skupnosti živijo skupaj v spoštovanju in sodelovanju.

Peter Dirnbek Vatovec (kandidat skupne liste strank Levica in Vesna v VO Brežice): Sobivanje, varnost, vključenost se gradi z zagotavljanjem socialne varnosti. Vsi odmiki, radikalizacije, zapiranje v lasten krog – namesto vključevanje v širšo skupnost – se zgodijo zaradi socialne izključenosti. Že v prejšnjih odgovorih smo nakazali rešitve. Brezplačen in obvezen vrtec za zgodnjo socializacijo, ali če želite, uglaševanje na nek širši vrednostni okvir. Vzpostavljanje dostojnih pogojev za bivanje in zaposlovanje. Moč družbe se meri v njeni sposobnosti, da opolnomoči slehernika, ne glede na njegove osebne okoliščine. Seveda je to ideal, h kateremu moramo stremeti, vendar ga v praksi v popolnosti ne bomo nikoli udejanjili. Je nenehen proces in trud, pri katerem pa ima večjo odgovornost tisti, ki je v poziciji moči. Z močjo (politično, kapitalsko, intelektualno) pride tudi večja odgovornost, zato je neodgovorno, če se le-ta zlorablja za ščuvanje ene skupine ljudi napram drugi.

Toni Glušič (kandidat stranke Državljansko gibanje Resni.ca v VO Brežice): Kolikor je meni znano, so izzivi oz. problemi na Dolenjskem in Posavju v največji meri z romsko skupnostjo. Problem ni nov in se vleče že desetletja. Menim, da je nujno vzpostaviti stanje, kjer ni nihče privilegiran, in predvsem, da so dolžnosti, ki jih imaš kot državljan, sorazmerne s pravicami. Tu omenjena populacija močno odstopa od ostalih državljanov, ki večinoma sprovajamo dolžnosti, do nekega eklatantnega uživanja pravic pa sploh ne pridemo. Razlog za slabo gmotno stanje populacije je popolnoma razumljiv. Kolikor je meni znano, v večini pri njih kakšne hude vneme za delo ni zaznati in se čaka na socialne transferje, katere plačujemo ostali delovni ljudje. Torej predlagam ničelno toleranco do vseh kaznivih dejanj in prekrškov, ukinitev socialnih transferjev za vse, ki zavrnejo delo. Delo pa jim je v začetku treba priskrbeti v panogah, kjer z znanji lahko delajo. Preverjati spoštovanje izobraževanja otrok in nespoštovanje sankcionirati. Nadzor nad nelegalnimi gradnjami in nadzor nad nelegalnim bivanjem na določenih lokacijah. Zgolj enaka merila za vse.

Roman Zakšek (kandidat stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Krško): Problemov glede sobivanja drugih skupnosti z nami, če bi delovala pravna država, ne bi smelo biti. Nedopustno je namreč, da za druge skupnosti v Sloveniji ne veljajo slovenski zakonski predpisi. Na sodiščih so obravnavani povsem drugače kot, na primer, Slovenci. Torej, spremembe zakonskih predpisov niso potrebne. Potrebno in nujno je samo, da pričnejo sodišča končno delovati in razsojati za vse enako, v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi.

Jožica Bratanič (kandidatka stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Brežice): Za sredstva, ki jih prejemajo od nas, vseh davkoplačevalcev, zahtevamo nadzor od države za vse socialne transferje. ’Socialna pomoč’ za gospodinjstvo z nakupom dovoljenih živil z računom oz. naročilnico, kot je bilo v preteklosti. Obvezno hoditi v službo. ’Kdor ne dela, naj ne je’, pravi slovenski pregovor. Otroci v vrtec, obvezno obiskovanje osnovne šole. Če se krši, se pomoč ukine. Vsekakor pa se morajo Romi obravnavati kot vsi državljani na vseh področjih, še zlasti deklice pri 15 letih. Pravice in predvsem dolžnosti. Tako razmišljamo v stranki Glas upokojencev Pavla Ruparja, saj nas življenje ni božalo, ampak nas je naredilo klene in prave domoljube prelepe Slovenije.

Roman Omerzu (kandidat stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Sevnica): Bistveno za sobivanje in vključevanje manjšine, romske populacije, je predvsem dosledno spoštovanje zakonodaje, saj smo pred zakoni vsi enaki. To je treba vcepiti v razmišljanja in ravnanja vseh, ki živimo v naši državi, Sloveniji.

Uredništvo
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte