Stališča posavskih kandidatov/k za poslanca/ko o pokrajinah in regionalnem razvoju

Vstopili smo v zadnji teden pred letošnjimi volitvami v Državni zbor RS. Vsak dan do petka bomo objavili stališča kandidatov oz. kandidatk za poslanca oz. poslanko na določene pomembne teme oz. področja za našo regijo Posavje. Upoštevali smo vse prispele odgovore do ponedeljka zjutraj. Začenjamo s področjem ustanavljanja pokrajin in regionalnega razvoja.

Vprašanje: V Sloveniji ustanavljanje pokrajin že desetletja ostaja nedokončan projekt. Ali se vam zdi uvedba pokrajin še vedno smiselna? Bi lahko vmesna stopnja lokalne samouprave prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju – tudi v Posavju – ali bi po vašem mnenju povečala birokracijo in podvajanje pristojnosti?

Vrstni red posameznih stališč je določen glede na seznam potrjenih list kandidatov v VE Novo mesto. 

Dr. Sanja Rokvić (kandidatka Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Krško): Ustanovitev pokrajin je smiselna, če prinese resnično decentralizacijo odločanja in razvojne priložnosti za regije. Posavje je energetsko srce Slovenije, zato mora imeti tudi več besede pri upravljanju razvoja, infrastrukture in energetskih projektov na svojem območju. Pokrajine pa ne smejo postati nova birokracija ali prostor za politično kadrovanje. V Sloveniji je problem korupcije in nepotizma še vedno preveč razširjen – pogosto se kadruje sorodnike, politične znance in ljudi z raznimi medsebojnimi povezavami. To se v manjših regijah pogosto čuti še močneje. Zato morajo biti pokrajine zgrajene na jasnih pravilih, transparentnosti in odgovornosti. Če želimo uravnotežen regionalni razvoj, mora država prenesti več odločanja bližje ljudem, hkrati pa zagotoviti nadzor, da bo razvoj temeljil na znanju, poštenosti in odgovornosti do skupnosti.

Dr. Milan Jazbec (kandidat Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Brežice): Uvedba pokrajin je vsekakor smiselna in potrebna. Med drugim bi pomenila bolj uravnotežen regionalni razvoj in spodbudila večji razvoj Slovenije kot celote. Dejstvo, da jih še vedno nimamo, kaže na licemerstvo politike, ki nanje prisega, v bistvu pa jih ne želi. Pokrajine bi v upravnem smislu presegle politične delitve volilnega telesa in po drugi strani uvedle poenoteno izvajanje določenih funkcij ne glede na interese političnih strank. Predvsem pa bi omogočile večje, bolj učinkovito in ciljno črpanje evropskih sredstev. Ni razloga, da bi uvedba pokrajin pomenila večjo birokracijo in podvajanje pristojnosti, saj gre za delitev pristojnosti med državo in občinami pri izvajanju upravnih in drugih funkcij. Formalna ustanovitev Posavja kot pokrajine bi prispevala k hitrejšemu in bolj učinkovitemu ter celovitemu razvoju. Neformalno delovanje Posavja kot regije na številnih področjih do sedaj potrjuje navedeno – npr. v turizmu, izobraževanju, energetiki in infrastrukturi.

Hana Fejzić (kandidatka Karl Erjavec – stranke Zaupanje v VO Sevnica): Kot gimnazijka o pokrajinah razmišljam predvsem z vidika prihodnosti naše generacije. Zdi se mi smiselno, da bi se več odločitev sprejemalo bližje ljudem in regijam, saj so lokalne potrebe pogosto drugačne kot v Ljubljani. Posavje je pomembna energetska regija, zato je prav, da ima tudi več besede pri vprašanjih razvoja, infrastrukture in energetike. Hkrati pa pokrajine ne bi smele postati le še ena dodatna plast birokracije. Če bi pomenile samo več uradov, funkcij in zapletenih postopkov, potem ne bi prinesle pravega napredka. Mladi si želimo predvsem učinkovitih rešitev. Zato se mi zdi uvedba pokrajin smiselna le, če bi res prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju in ustvarjala več priložnosti za mlade v regijah, kot je Posavje, da bi lahko svojo prihodnost gradili doma.

Doc. dr. Andrej Androjna (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Krško): Osrednji del našega načrta je zmanjšati centralizacijo, ki zavira razvoj po Sloveniji, tudi v Posavju. Ustanovili bomo 12 razvojnih skladov, po enega za vsako statistično regijo, zato bo imelo tudi Posavje svoj sklad za sofinanciranje ključnih projektov – od razvoja gospodarstva in novih delovnih mest do infrastrukture. O projektih ne bo več odločala le Ljubljana; v upravnem odboru bodo sodelovali predstavniki občin, gospodarstva in civilne družbe regije. Naslednji korak je ustanovitev pokrajin. Pripravili bomo trdno zakonsko podlago, da bodo pokrajine razbremenile državo in občine. Za Posavje bi to pomenilo prevzem nalog, kot so večji infrastrukturni projekti, regionalno prostorsko načrtovanje in usklajevanje razvoja, kar bi pospešilo postopke in približalo odločitve ljudem. Vse to je del Načrta razvoja Slovenije, ki bo zagotovil usklajen in dolgoročen razvoj ter vsaki regiji omogočil, da bolje izkoristi svoje potenciale.

Bogdan Palovšnik (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Brežice): Pokrajine ustanavljamo že nekaj desetletij, a ni nobenih konkretnih rezultatov. Čas je, da se tega lotimo s prioriteto in jih dokončno oblikujemo. S pripravo dobre zakonske podlage bodo pokrajine razbremenile državo in občine. Za Posavje bi to pomenilo prevzem nalog, kot so večji infrastrukturni projekti, regionalno prostorsko načrtovanje in usklajevanje razvoja, kar bi skrajšalo te postopke in omogočilo boljši nadzor projektov. Centralizacija zavira razvoj v Sloveniji. Ustanovili bomo 12 razvojnih skladov, enega za vsako statistično regijo. Tudi Posavje bi dobilo svoj sklad za sofinanciranje ključnih projektov – od razvoja gospodarstva in novih delovnih mest do infrastrukture. O projektih ne bo več odločala le Ljubljana, ampak ljudje s terena, saj bi v upravnem odboru sodelovali predstavniki občin, gospodarstva in civilne družbe iz vsake regije.

Gorazd Kajič (kandidat stranke Demokrati. Anžeta Logarja v VO Sevnica): Uvedba pokrajin je smiselna, če imajo jasne pristojnosti in povezujejo občine pri regionalnih projektih, kar izboljša razvoj Posavja brez nepotrebne birokracije.

Dušan Šiško (kandidat skupne liste Zeleni Slovenije in SG Stranka generacij v VO Krško): Posavje je bilo med prvimi v Sloveniji, ki je že leta 1991 oblikovalo pokrajino v ustanavljanju in v ta namen ustanovilo Svet posavskih občin Sevnica, Krško in Brežice (kasneje so se pridružile še Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli in Radeče). Sedež te regije je geografsko, gospodarsko in kulturno v mestni občini Krško. Pokrajine potrebujemo, saj bi se s tem zmanjšala centralizacija. V Sloveniji potrebujemo decentralizacijo. S tem se bi naše Posavje še bolj razvijalo. To je tudi moj projekt, za katerega se bom zavzemal kot poslanec. Birokracija se ne bi podvajala, kvečjemu bi se lahko zadeve reševale hitreje.

Žiga Bauer in Jelka Rostohar Božič (kandidata Slovenske nacionalne stranke (SNS) v VO Krško, Brežice in Sevnica): Uvedba pokrajin je smiselna. SNS zagovarja ustanovitev pokrajin kot nujen korak k decentralizaciji države, skladnejšemu regionalnemu razvoju, učinkovitejšemu črpanju razvojnih sredstev in zmanjšanju razvojnih razlik. Pokrajine bi morale prevzeti del nalog, ki so danes preveč centralizirane v Ljubljani, s tem pa bi se odločanje približalo ljudem in potrebam posameznih regij, tudi Posavja. Ob tem pa mora uvedba pokrajin pomeniti manj, ne več birokracije. Zato jo vidimo skupaj z racionalizacijo sedanjega sistema lokalne samouprave, ne kot novo plast administracije.

Mihael Petančič (kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) v VO Brežice): Uvedba pokrajin je po mojem mnenju nujna, vendar le pod pogojem, da imajo jasne pristojnosti in ne pomenijo zgolj nove ravni administracije. Slovenija je danes močno centralizirana, saj se večina odločitev sprejema v Ljubljani, regije pa imajo premalo vpliva na lastni razvoj. Pokrajine bi morale prevzeti naloge regionalnega pomena, kot so prostorski razvoj, infrastruktura in spodbujanje gospodarstva, s čimer bi omogočili bolj uravnotežen razvoj države. Ključno je tudi, da se z uvedbo pokrajin del pristojnosti, zaposlenih in finančnih sredstev prenese iz Ljubljane v regije. Posavje mora pri tem ostati samostojna pokrajina, saj le tako lahko učinkovito zastopa svoje razvojne interese. Cilj mora biti več odločanja bližje ljudem in manj dnevnih migracij v prestolnico.

Tomaž Lisec (kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) v VO Sevnica): V SDS menimo, da je uvedba pokrajin potrebna, saj bi lahko pomembno prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju države. Slovenija je danes močno centralizirana, zato številne razvojne odločitve nastajajo predvsem v Ljubljani, medtem ko regije pogosto nimajo dovolj vpliva na lastni razvoj. Uvedba pokrajin bi omogočila, da bi se določene razvojne naloge – zlasti na področju regionalnega razvoja, infrastrukture, prostorskega načrtovanja in nekaterih javnih storitev – prenesle bližje ljudem. To bi lahko pomenilo tudi bolj ciljno usmerjene razvojne politike za posamezne regije, vključno s Posavjem. Pri tem pa mora biti sistem pokrajin zasnovan racionalno, brez nepotrebnega povečevanja administracije. Pokrajine morajo predstavljati predvsem razvojno raven upravljanja, ki bo omogočila boljše usklajevanje projektov in učinkovitejše črpanje razvojnih sredstev. Posavje mora biti samostojna pokrajina, kar je predvideval že naš zakon iz 2008.

Alen Lenič (kandidat skupne liste strank Nova Slovenija (N.Si), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus Marka Lotriča v VO Krško): Podpiram regionalizacijo in decentralizacijo države. Danes je preveč denarja in odločevalske moči skoncentrirane v Ljubljani, medtem ko občine pogosto dobijo le drobtinice. Zakaj bi nekdo na ministrstvu odločal, v kaj se bo investiralo na drugi strani države. Prepričan sem, da lahko pokrajine prispevajo k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, če bi jim bile dodeljene jasne pristojnosti in odgovornost za razvoj regije. O sredstvih za Posavje bi morali odločati v Posavju. Lokalne skupnosti najbolje poznajo svoje potrebe – od infrastrukture do razvojnih projektov. V manjših občinah se vsak evro dvakrat obrne, zato je lokalni nivo pogosto bolj učinkovit kot centralna država. To omogoča boljši in učinkovitejši razvoj, ki služi lokalnemu prebivalstvu. Bistvo pokrajin ni v podvajanju pristojnosti, ampak v razdelitvi le-teh.

Srečko Ocvirk (kandidat skupne liste strank Nova Slovenija (N.Si), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Fokus Marka Lotriča v VO Sevnica): Pokrajine so v Sloveniji nujne kot druga raven lokalne samouprave. Razvojne regije so že oblikovane in za Posavje je takšna oblika primerna osnova za prihodnje pokrajine. Podpiram ustanovitev pokrajin s prenosom dela državnih pristojnosti in kadrov na pokrajinsko raven, saj je to pomemben korak k večji decentralizaciji države. Pomembno je tudi, da se ustavi umikanje državnih institucij z regijske ravni, kot sta na primer FURS in ZZZS. Na regijski ravni bi bilo smiselno organizirati tudi naloge na področju varstva narave, kulturne dediščine ter upravljanja vodotokov in državnih cest. Največja ovira pri ustanavljanju pokrajin je nepripravljenost nekaterih ministrstev za prenos pristojnosti in zaposlenih na regijsko raven. Pokrajine bi po vzoru občin omogočile učinkovitejše upravljanje in odločanje bližje ljudem. Pri tem so izkušnje sodelovanja na ravni razvojne regije pomembna prednost.

Martina Živič (kandidatka stranke Socialni demokrati (SD) v VO Brežice): Uvedba pokrajin je lahko smiselna, če bi dejansko okrepila regionalno načrtovanje, zmanjšala razvojne razlike in zagotovila bolj usklajene projekte med občinami. Ključno je, da pokrajine ne postanejo dodatna birokratska plast, temveč učinkovita raven za upravljanje prostora, prometa, zdravstva in razvoja. V Posavju bi lahko pokrajina prispevala k bolj povezanim investicijam, vendar le ob jasni razmejitvi pristojnosti in racionalni organizaciji, ki prepreči podvajanje nalog občin in države.

Mag. Marjetka Lipec (kandidatka stranke Socialni demokrati (SD) v VO Sevnica): Strinjam se z uvedbo pokrajin z namenom decentralizacije države, saj številne razvojne odločitve nastajajo predvsem v Ljubljani. Z ustanovitvijo pokrajin bi se dejansko okrepil regionalni razvoj, tudi v Posavju, saj bi regije lažje določale lastne razvojne prioritete na področjih, kot so promet, prostorsko načrtovanje, gospodarstvo in zdravstvo. Ključno pa je, da se ob uvedbi pokrajin jasno določijo pristojnosti, financiranje in odgovornosti, da pokrajine ne bi pomenile zgolj dodatne administrativne ravni, ampak učinkovito orodje za bolj uravnotežen razvoj države.

Janja Starc (kandidatka Preroda – stranke Vladimirja Prebiliča v VO Krško): Ustanavljanje pokrajin je v Sloveniji predolgo nedokončan projekt, čeprav bi bile nujne za bolj enakomeren razvoj države. Regije namreč najbolje poznajo svoje razvojne potrebe in priložnosti. Današnja ureditev ni ustrezna, saj so izobraževalne ustanove, državne institucije in finančni kapital preveč skoncentrirani v Ljubljani in njeni okolici. Zato je nujna decentralizacija države. Prenos pristojnosti na regije mora potekati skupaj z obstoječimi enotami državne uprave in zaposlenimi, brez dodatnega zaposlovanja in podvajanja pristojnosti. Pokrajine bi lahko prevzele pomembno razvojno in koordinacijsko vlogo, zlasti pri regionalnem načrtovanju infrastrukture, gospodarstva in črpanju evropskih sredstev. Ker političnega konsenza o pokrajinah za zdaj ni, pa bi lahko pomembnejšo razvojno vlogo prevzele že obstoječe statistične regije.

Andrej Gerjevič (kandidat Preroda – stranke Vladimirja Prebiliča v VO Brežice): Ustanavljanje pokrajin podpiram, ker je to pot k decentralizaciji. Ključna je razmejitev in prenos pristojnosti na pokrajino, pri kateri nikakor ne sme priti do podvajanja in vmesnih nivojev pri odločanju, ker bi to pomenilo samo dodatno zavoro. Ustanavljanje pokrajin je smiselno, če bi to omogočalo večjo in hitrejšo odzivnost na zahteve gospodarstva in skupnosti.

Klemen Boštjančič (kandidat stranke Gibanje Svoboda (GS) v VO Krško): Razprava o pokrajinah v Sloveniji že desetletja pogosto obstane pri vprašanju, kje bo sedež posamezne pokrajine in kdo jo bo vodil. To so politično zanimiva vprašanja, vendar za razvoj države bistveno manj pomembna od ključnega vprašanja – kako zagotoviti uravnotežen regionalni razvoj. Ključno je, da znamo razvoj infrastrukture, gospodarstva, poselitve in javnih storitev načrtovati na ravni regij. Pomemben korak v tej smeri je regionalno prostorsko planiranje, ki prvič omogoča, da država in občine razvoj regij načrtujejo skupaj. Pokrajine imajo lahko smisel predvsem takrat, ko bodo prispevale k boljšemu usklajevanju razvojnih projektov in učinkovitejšemu črpanju razvojnih sredstev. Če bodo delovale kot razvojne institucije in ne kot dodatna birokratska raven, lahko pomembno prispevajo k bolj uravnoteženemu razvoju države. Posavje je lahko pri tem dober primer, kako lahko regija z velikimi projekti – kot je JEK2 – razvojne priložnosti prepozna in usmeri v skupno dobro.

Mag. Nataša Avšič Bogovič (kandidatka stranke Gibanje Svoboda (GS) v VO Brežice): Uvedba pokrajin je po mojem mnenju nujen korak za bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Danes je država izrazito centralizirana, zato se preveč razvojnih odločitev sprejema daleč od ljudi in potreb posameznih območij. Pokrajine bi morale prevzeti pomembno razvojno vlogo, predvsem na področju infrastrukture, gospodarstva, prostorskega načrtovanja in povezovanja občin. Pri razpravi o pokrajinah pa želim biti zelo jasna: razreza Slovenije na pokrajine si brez samostojne regije Posavje sploh ne predstavljam. Posavje ima svojo identiteto, razvojne potenciale in dolgo tradicijo sodelovanja med občinami. Prav zato mora imeti tudi možnost, da o ključnih razvojnih vprašanjih odloča na regionalni ravni. Cilj pokrajin mora biti več razvojnih priložnosti za regije in več odločanja bližje ljudem – ne pa nova plast birokracije.

Anja Simić (kandidatka stranke Mi, socialisti! v VO Sevnica): Z našega stališča se z ustanovitvijo pokrajin ne mudi. V trenutnem stanju bi uvedba pokrajin Slovenijo le še dodatno razdrobila, povečala neracionalno tekmovanje med njenimi posameznimi deli in z vpeljavo še enega sloja lokalne politike povečala korupcijska tveganja. Skladen regionalni razvoj se lahko zagotovi le z načrtovanjem tega razvoja na ravni države in z mobilizacijo mehanizmov za enakomerno zagotavljanje javne infrastrukture po celi državi. Če si ogledamo posavsko statistično regijo, vidimo, da imamo v njej tri nadpovprečno velike občine (Krško, Brežice, Sevnica) in tri z manj kot 5000 prebivalci (Radeče, Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli). V primeru ustanovitve pokrajine na podlagi te regije bi se znotraj nje zelo hitro razvili mehanizmi za prioritiziranje velikih občin. Skladen regionalni razvoj mora biti projekt celotne države, ne pa krinka za večanje moči lokalnih elit.

Piratska stranka Slovenije: Piratska stranka podpira decentralizacijo države, vendar mora biti ta smiselna in učinkovita. Uvedba pokrajin bi lahko prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, vendar le pod pogojem, da ne ustvarimo dodatne birokracije in političnih funkcij brez realnih pristojnosti. Pokrajine bi morale prevzeti naloge, ki jih danes centralna država opravlja neučinkovito ali predaleč od ljudi, na primer regionalni razvoj, prometno infrastrukturo, prostorsko načrtovanje in koordinacijo javnih storitev. Hkrati pa mora biti njihov nastanek transparenten, z jasnimi pristojnostmi in odgovornostjo do prebivalcev. Če pokrajine pomenijo zgolj novo raven administracije, potem niso rešitev. Če pa pomenijo več lokalnega odločanja, boljšo koordinacijo razvoja in več vpliva prebivalcev na regionalne projekte, jih vidimo kot smiselno nadgradnjo sistema.

Peter Dirnbek Vatovec (kandidat skupne liste strank Levica in Vesna v VO Brežice): Slovenija potrebuje regionalno raven upravljanja, zato je uresničitev ustavnopravne materije o ustanovitvi pokrajin razvojna nuja. Le s poznavanjem specifik določenega okolja lahko hitro in učinkovito naslavljamo izzive in izkoriščamo potenciale. Ob tem se moramo izogniti tveganju večanja birokracije, do katerega bi lahko prišlo brez prenosa pristojnosti in financ iz državne na pokrajinsko raven. Ustanovitev pokrajin mora rezultirati v boljši dostopnosti do institucij in servisov, z izboljšanjem prometne infrastrukture pa mora doprinesti k zaposlovalnim možnostim njenih prebivalcev. Dnevne migracije v Ljubljano predstavljajo velik pritisk na okolje in zmanjšujejo kakovost družinskega življenja.

Toni Glušič (kandidat stranke Državljansko gibanje Resni.ca v VO Brežice): V državi z dobrima dvema milijonoma prebivalcev menim, da pokrajine niso potrebne. Že 212 občin na to število prebivalcev je lahko potrata za finance davkoplačevalcev. Prepričan sem, da lahko regionalni razvoj peljemo boljše tudi brez t. i. pokrajin. Če je volja, je regionalno sodelovanje možno tudi v takšni obliki brez dodatnih birokratskih stroškov.

Roman Zakšek (kandidat stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Krško): Uvedba pokrajin bi bila za Slovenijo in njene prebivalce katastrofalno slaba politična poteza, ker bi povzročila zaposlovanje velikega števila nepotrebnih birokratov v pokrajinskih upravah in povzročila dvig davčne obremenitve prebivalcev Slovenije. Od tega ne bi imeli slednji prav ničesar pozitivnega in ne bi vplivalo na kakovost njihovega življenja. Pokrajine kot neka vmesna stopnja med lokalno in državno politično ravnjo so povsem nepotrebne, kajti ta stopnja je že sedaj v smislu poslancev, ki so izvoljeni v lokalnih skupnostih in poslani v Ljubljano, da zastopajo interese svojih lokalnih skupnosti. Ljudje se morajo pred volitvami vprašati, ali so jih poslanci do sedaj resnično zastopali in bili njihov glas v Ljubljani. Kot magister poslovnih ved poznam osnove delovanja gospodarstva in vem, da je uravnotežen regionalni razvoj in razvoj Posavja odvisen predvsem od davčne politike, ki trenutno duši gospodarstvo, ter od nestabilnega političnega kot tudi gospodarskega okolja zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje.

Jožica Bratanič (kandidatka stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Brežice): Uvedba pokrajin bi bila smiselna, če bi prinašala hitrejši čas reševanja raznih zadev. Oblikovati bi jih morali v soglasju z vsemi, ki to regijo sestavljajo, in postopoma, toda nikakor s povečevanjem neučinkovitih delovnih mest. V stranki Glas upokojencev Pavla Ruparja menimo, da bi se moral sistem v upravnih službah v državi temeljito spremeniti.

Roman Omerzu (kandidat stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja v VO Sevnica): Slovenija potrebuje regionalno ureditev, tudi v smislu uvedbe pokrajin. Tak sistem je uveljavljen v vseh državah Evropske unije. Omogočil bo večjo uravnoteženost posameznih delov države v smislu izboljšanja razvoja in hkrati tudi večjega črpanja sredstev EU, ki so temu namenjena. Hkrati pa je treba zaposlene iskati predvsem v sektorju obstoječih zaposlenih v javni upravi.

Uredništvo