​Za SDS v Krškem znova kandidira (tokrat podžupan) Janez Jože Olovec

Tako kot pred štirimi leti je v volilnem okraju Krško kandidat Slovenske demokratske stranke (SDS) za poslanca v DZ 31-letni Leskovčan Janez Jože Olovec, ki se je v sredo zvečer predstavil na letni konferenci občinskega odbora stranke.

Kljub mladosti ima že kar nekaj političnih izkušenj, saj od poletja 2023, poleg službe direktorja družinskega podjetja, opravlja funkcijo podžupana Mestne občine Krško. »S prevzemom takšne funkcije dobiš nova obzorja, spoznaš realne probleme, znaš bolj ločiti, kaj je občinska in kaj državna pristojnost,« pravi. V Ljubljano ga 'vleče', kot pojasnjuje, možnost razbremenitve krške občine pri projektu nove OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, ki bi jo v SDS zasnovali kot medregijski center in uvrstili med strateške projekte ter na podlagi tega zagotovili neposredno financiranje s strani države in tako razbremenili občinsko blagajno. »Tako bi ostal denar za projekte, ki so potrebni izven občinskega središča, od Planine do Bohorja in Rake – za ceste in pločnike, večjo skrb za osnovne šole itd.,« je prepričan Olovec.
 
Druga prioriteta, ki jo izpostavlja, so državne ceste, npr. Smednik–Raka, katere del je bil že obnovljen, in Senovo–Podsreda, ki je prav tako v slabem stanju, ter most čez reko Krko na Brodu pri Podbočju, katerega gradnja zamuja že nekaj let, zdaj pa njegovo realizacijo zavlačujejo še pritožbe na izbor izvajalca in posledične revizije. »Po našem mnenju sistem, ki to omogoča, ni v redu, zato je potrebna debirokratizacija, ki bi postopke pospešila, zlasti v primerih, ko so sredstva za projekte zagotovljena,« poudarja.
 
V njegovi agendi, s katero se ukvarja tudi na občinski ravni, je tudi področje prostora in okolja. »Mlade družine, posamezniki in podjetja imajo zaradi prepočasnega državnega aparata, ki se na tem področju ni posodobil že vrsto let, oteženo gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov,« pravi in opozarja, da sprejemanje novega občinskega prostorskega načrta traja že deset let: »Občina pri tem rabi kar 42 soglasij raznih ustanov, katerih zahteve je treba uskladiti, zato je ta postopek tako dolgotrajen.« Zavzemal bi se za omogočanje gradnje tudi na podeželju, kar bi pospešil tudi s pomočjo razpoložljive tehnologije in umetne inteligence, tako da bi se občinski prostorski načrt sprejemal največ eno leto, državni prostorski načrt pa največ dve leti, medtem ko bi bil rok za izdajo gradbenega dovoljenja največ dva meseca. »Podjetja, ki želijo graditi, zanima hitri postopek in ne čakanje na uradnike, predpise in omejitve,« meni. V stranki SDS želijo pospešiti tudi stanovanjsko gradnjo, pri čemer zagovarjajo nenajemniška oz. lastniška stanovanja in hiše, zato bi obnovili državno jamstveno shemo za mlade, v okviru katere bi država nudila poroštvo za najem posojil, ki so po njihovem mnenju boljša opcija kot plačevanje najemnin. Poleg tega bi država pod določenimi pogoji odpisala del dolga za vsakega novorojenega otroka, s čimer bi spodbudili slabo rodnost.
 
Olovec, ki je na volitvah leta 2022 zasedel drugo mesto z dobro četrtino glasov, si tokrat kljub močni konkurenci znotraj stranke obeta rezultat, ki ga bo popeljal v poslanske klopi.
 
P. P.