Bi imeli z raznovrstnimi rastlinami urejen okrasni skalni vrt?
Skalnjak je lahko popestritev okrasnega vrta ali …
Skalni vrt ali skalnjak najpogosteje umestimo tja, kjer so brežine, a uredimo ga lahko tudi na ravnini. Njegov najbolj pomemben element je oblika kamenja ter pester in barvit izbor rastlinja, pri čemer sledimo lastnim idejam, željam in kreativnosti.
Najbolj primerno mesto za ureditev skalnjaka je sončno pobočje – stran od dreves, ograj in drugih elementov, ki bi lahko nanj metali senco. Skalnjak mora biti dobro odceden, kar pomeni, da mora dobro odvajati vodo – če ga postavimo na breg, potem bo voda z njega odtekala navzdol; če ga postavimo na ravnem območju, moramo poskrbeti, da so tla pod njim dobro odcedna in ne zadržujejo vode.
GRADNJA SKALNJAKA
… barvita ureditev brežine ob družinski hiši.
Postavljanja skalnjaka se lotimo v suhem vremenu, ko tla niso mokra: najprej odstranimo travno rušo in vse trajne plevele ter tla prekrijemo s črno folijo, ki jo naluknjamo, da bo voda lahko odtekala. Za gradnjo skalnjaka uporabimo skale in kamenje iz okolice, ki imajo spran in naraven videz (nekateri so mnenja, da je skalni vrt najlepši, kadar se v njem uporablja samo ena vrsta kamna). Zaželeno je tudi, da so skale čim večje, čim višje in čim težje. Če želimo narediti lep skalnat motiv, so še posebej primerne apnenčaste skale, ki imajo luknje, v katere lahko posadimo rastline.
Skalo, ki je del narave, lahko spremenimo v skalnjak.
Skalnjak, v katerem so skale osnova, rastline pa dopolnilo, gradimo od spodaj navzgor: najprej nasujemo 15 do 20 cm debelo plast grušča ali zdrobljene opeke in prekrijemo s plastjo ilovnate zemlje, ki jo naluknjamo. Uporabimo lahko tudi travno rušo, ki smo jo odstranili, a jo obrnemo »na glavo«. Skale postavljamo po principu od velike k manjši: najprej postavimo največje skale, ki bodo tvorile ogrodje skalnjaka in pri tem pazimo, da je debelejši del skale v zemlji. Skale zakopljemo do tretjine višine in jih rahlo nagnemo nazaj v smer pobočja. Različno velike kamne razporedimo na različne nivoje in med njimi ustvarimo melišča. Med kamenje in skale nasujemo mešanico prsti, v katero bomo posadili rastline, ki se bodo z leti razvile in razmnožile – priporočljivo je usklajevati razmerje med kamni in rastlinami, barvami in oblikami.
IZBOR RASTLIN ZA SKALNJAK
V skalnjak lahko postavimo okrasne elemente.
Pri izboru rastlin, ki jih bomo posadili v skalnjak, imajo prednost pritlikave in plazeče se sorte, ki odlično prenašajo tudi vročino in sušo. Posebno pozornost namenimo tudi zimzelenim vrstam, ki bodo poskrbele za zeleno ogrodje skozi celo leto. Na voljo je dovolj različnih vrst rastlin, s katerimi bomo poskrbeli za živahno barvitost skalnjaka, a dobro je v naprej predvidevati, kako bo skalnjak videti čez leto ali dve. Ob tem upoštevajmo še podatek, katere rastline rastejo v določeni sezoni, katere potrebujejo več vlage, kakšna je njihova velikost in hitrost rasti, koliko časa cvetijo in kako primerne so za kombinacijo z drugim zelenjem itd.
Izbira pritlikavih dreves in grmovnic za skalnjak je pestra, med njimi je jesenska vresa, nizki češmin, plazeča trdoleska, pritlikava breza, pritiklavi smreka in vrba, nezahtevna spomladanska resa in sivka … Med trajnicami za skalnjake najdemo alpsko nebino, jeglič, kohov svišč, materino dušico, nageljčke, nizek rman, plamenke, dobro misel, netresk …
Mini skalnjak z ograjico
Rastline, ki jih nameravamo zasaditi v skalnjaku, izberimo v vrtnariji ali vrtnem centru, ker so gojene v lončkih in imajo dobro razvit koreninski sistem. Rastline za skalnjak nikoli ne iščimo v naravi, kajti mnoge alpske rastline, na primer planika, encijan in nekateri jegliči, sodijo med zaščitene rastline, kar pomeni, da je njihovo nabiranje v naravi ne le neodgovorno, ampak tudi kaznivo.
Zasajevanja skalnjaka se lotimo na lep, sončen dan, a preden kupljene rastline zakopljemo v zemljo, jih vzemimo iz lončkov, razporedimo po skalnjaku in poglejmo, če nam je razporeditev všeč (v nasprotnem primeru lahko rastline preprosto premestimo).
Smilja Radi, foto: Rok Retelj
